Krompir

Krompir je v slovenski kuhinji klasika. Razširjenost krompirja potrjuje ogromno sort in kar težko je izbrati pravega za naše potrebe. Običajno sezono začnemo z zgodnjim krompirjem, ki ga hitro prepoznamo po svetli barvi in tanjši lupini. Bolj problematičen je pozni krompir, in če si od pretekle sezone nismo zapomnili naše priljubljene sorte, je bolje najprej kupiti nekaj kg in se šele na podlagi izkušenj odločiti za nakup ozimnice.

Shranjujemo ga v temnem in hladnem prostoru, po možnosti ne skupaj z jabolki, ker hitreje začne kaliti, če pa je poleg čebula, je več možnosti, da se bo pokvaril.

Tako kot žita vsebuje škrob, a je zaradi bazičnega delovanja precej boljši. Vsebuje tudi beljakovine, flavanoide, fenolne kisline, rudnine in vitamine. Na prebavo deluje zelo dobro, obenem tudi znižuje raven holesterola v krvi. Če je krvni tlak previsok, ga krompir uspešno zniža.

Vsaj zgodnji krompir velja uživati kar neolupljen, saj je lupina s tanko plastjo tik pod njo močan antioksidant. Morebitne zelene dele gomljev odrežemo, saj je v njih strupen solanin. V zvezi s krompirjem je razširjenih več mitov, ki pa so vsi po vrsti neresnični, zato lahko zapišemo:

• krompir lahko uživamo tudi surov (in zaradi tega ne bomo dobili vročine, da nam ne bo treba v šolo),
• krompir ne redi (redi tisto, kar je na krožniku poleg njega),
• krompirjeva solata je lahko tudi lahka hrana, vendar moramo uporabiti oljčno olje ali bučno olje in jo pojesti samostojno.