Maks Vrečko

Letošnja pomlad je hladna, zato vsi pridelki malo zamujajo. Kljub temu vam pri naših partnerjih že lahko ponudimo sveže pridelke – v tem času so najbolj aktualne jagode, od zelenjave pa šparglji. Po dolgi zimi bomo lahko na ta način telo zopet napolnili z vitamini.

JAGODE

So najbolj priljubljeno sadje otrok. Pri nakupu jagod velja paziti, da so jagode sveže, saj zelo hitro izgubljajo hranljivo vrednost. Sveže jagode spoznamo po tem, da so svetle barve s svetlečo površino in neuvelimi listki. Nekaj dni stare jagode pač niso več takšne kot sveže, zato jih tudi mi kupujmo rajši večkrat po malo. Za kakšen dan jih sicer lahko damo v hladilnik, a jih pred uživanjem pustimo, da zopet pridobijo sobno temperaturo.

Pri uživanju jagod bomo zaužili veliko vitamina C, ki pomaga pri celjenju poškodb in dviguje splošno odpornost organizma. Folna kislina v jagodah je priporočljiva za nosečnice, saj poskrbi za boljši razvoj otroka. Kalij v plodovih znižujejo previsok krvni pritisk, magnezij pa ščiti srce pred stresom. Pridelovalce jagod na Sveže.si lahko najdete na tej povezavi.

ŠPARGLJI

Imajo izrazit okus in po čistilnem učinku za telo jim skoraj ni para. Učinkovitost delovanja že po nekaj urah potrdi barva in vonj našega urina. Zeleni šparglji so bolj cenjeni kot beli šparglji, saj vsebujejo skoraj še enkrat toliko rudnin in vitaminov.

Vsebujejo vitamine B, C in E, beta karoten, pa tudi nekaj mikroelementov. Poleg čistilnega učinka na telo uravnavajo delovanje žlez ter uravnovešajo razmerje kislin in baz v telesu. Šparglji ali beluši lajšajo revmatične težave in ugodno vplivajo na prebavo.

Odsvetujemo nakup mehkih, upogljivih ali celo pegastih špargljev. Najbolje jih je porabiti takoj po nakupu, v hladilniku pa kakšen dan ali dva zdržijo zaviti v vlažno krpo. V spodnjem delu lahko postanejo oleseneli, zato jih tu olupimo. Priprava je enostavna, meni so najbolj všeč z jajci.

Pridelovalce špargljev si lahko ogledate tukaj.

Pa dober tek!

3.000 otrok je sodelovalo v raziskavi o tem, na kakšen način se prehranjujejo. O rezultatih raziskave spregovori doc. dr. Nataša Fidler Mis, ki tudi obrazloži, kaj so zdravi prigrizki in kaj je hrana, ki nima prehranske vrednosti. Studio 12 je pripravilo prispevek o zdravih prigrizkih, avtomatih za hrano in mlekomatih, kar si lahko ogledate v 15-minutnem prispevku.

Paradižnik je za krompirjem v Evropi druga najbolj priljubljena povrtnina. Hočemo ga jesti vsak dan in tehnologija to omogoča. Sedaj, na koncu zime, v trgovinah in na stojnicah lahko kupimo španski paradižnik. Izvira iz pokrajine Almerija, ki ima največji delež sonca v Evropi in je včasih služila kot kulisa špageti westernom Sergia Leoneja. Sedaj bi bila lahko kulisa za film s sužnjelastniško tematiko. Tukaj je v sodobno prehransko verigo vpletenih 100.000 duš, ki na trideset tisoč hektarjih površin (plastičnih rastlinjakov) pridelujejo paradižnik, ki ga pozimi jemo po vsej Evropi.

Matematika je jasna: kupec v trgovini za kilogram paradižnika ne želi plačati več kot dva evra, zato mora biti strošek pridelave nižji od 50 centov na kilogram. To pomeni, da se proizvodnja (uporabil sem izraz proizvodnja in ne pridelava – med njima je veliko razlike) izplača le tako, da delavec za svoje delo dobi zelo slabo plačilo: evro do evro in pol na uro. Delavci večinoma prihajajo iz Maroka, pa tudi podsaharske Afrike in Romunije. Njihove življenjske razmere so katastrofalne, saj živijo kar med rastlinjaki.

In kakšen je španski paradižnik, pridelan sredi zime? Večinoma so to sorodniki sorte Daniela, za katero je značilen t.i. »long-life shell«. Po domače povedano je paradižnik izjemno trd, da prenese vse transporte (od pet do osem dni), pa tudi otipavanje v trgovini. O dobrem okusu se težko pogovarjamo, čeprav ga žlahtnitelji sort poskušajo izboljšati.

Španskemu paradižniku se v trgovinah izven sezone pridelovanja domačega paradižnika le težko izognemo. Alternativa ni dosti boljša, saj denimo na Nizozemskem in v Belgiji paradižnik gojijo izključno v visoko tehnoloških rastlinjakih. Hidroponika (način gojenja rastlin brez uporabe zemlje) je ključ pridelave v tem delu Evrope.

Zgodba španskega paradižnika je ena od tipičnih zgodb prehranske industrije, ki jih potrošniki ne želimo niti slišati, niti vedeti. Življenje je vendar lahko tako udobno – zakaj bi pozimi jedli le kislo zelje, ko je na policah toliko dobrot?

Pri svojem delu se držim načela, da skupaj lahko dosežemo več. V Sloveniji je veliko inovativnih in poštenih ljudi, s katerimi je možno sodelovati in uresničevati skupne cilje. Med njimi je tudi Andrej Dorrer, ki skrbi za projekt Moja tržnica.

Če ste si želeli dostavo ekološko pridelanega sadja ali zelenjave na dom in ste doma iz Ljubljane, potem sedaj to lahko storite na povezavi Moja tržnica.

Konkurenčne prednosti so:
- ekološko, sezonsko, slovensko, sveže sadje in zelenjava;
- spletna tržnica (poleg sadja in zelenjave ponudba marmelade, čajev, sokov, mezg, vložene zelenjave, suhega sadja...);
- vnaprej pripravljeni zabojčki s sadjem in zelenjavo ali po svoji izbiri;
- stalno naročilo na zabojček (enkrat tedensko ali na 14 dni) ali enkratno naročilo;
- dostava na dom ali na delovno mesto v Ljubljani.

Za dostavo ali dodatne informacije lahko pokličete na 030 627-624.

Moja stara mama ima nekaj čez 80 let. Odraščala je v časih, ko hrane ni bilo. Ko pridem na obisk, mi še danes vedno odreže popolnoma predebel kos kruha.

Pred nekaj dnevi so jo z reklamami zvabili v novo trgovino. Naključje je hotelo, da je tja prišla nekaj pred 19. uro, ko se trgovina zapre. Na oddelku s kruhom, žemljami in pecivi je opazovala razkošje ponudbe in med nakupom pobarala trgovko, kaj storijo z izdelki, ki jim ostanejo. »Verjetno si tole delavci razdelite med sabo, kajne?«, je menila. Trgovka je odkimala in skrivaj prišepnila: »Ne boste verjeli, ampak vse tole bomo zavrgli.«

Stara mama je bila popolnoma zgrožena, kar ni mogla verjeti, da se to dogaja. Bilo je očitno, da se s takim načinom poslovanja ne strinja niti prodajalka. Ki pa je v velikem sistemu žal popolnoma nemočna.

Zgražamo se nad ljudmi, ki kruh mečejo v kante. Kaj pa veliki sistemi, ki zavržejo na tone hrane? Zaradi nas, ki vedno želimo sveži kruh in široko izbiro (tudi nesezonske) zelenjave. Kaj res te hrane ni mogoče drugače uporabiti? Je res tako narobe, če bi bil na koncu leta čisti dobiček trgovske verige kakšen odstotek nižji? In ali res potrebujemo na izbiro 25 različnih vrst kruha?

Zdrava prehrana iz domačega vrta je želja večine ljudi. A marsikdo tega nima na voljo, saj se pojavljajo ovire kot so:

-         svojega vrta sploh nimamo, ker živimo v mestu,

-         nimamo časa za pridelovanje lastne hrane,

-         nimamo smisla ali želje po pridelovanju, seveda pa želimo dobro in zdravo jesti.

Iz teh težav je v Italiji nastala dobra poslovna ideja, koncept si lahko ogledate na povezavi Le verdure del mio orto. Enostavno povedano gre takole: pri ekološkem kmetu rezerviramo »svoj vrtiček«, na katerem se posadi zelenjava po naših željah. Ko kmet hrano pridela, jo dostavi na dom. Zadeva se plača vnaprej in stane najmanj 850 eurov, odvisno od površine.

Poslovni model je dober za kmeta in kupca. Kmet ima že na začetku leta prodan pridelek ali bolje rečeno površino – s prodajo se mu ni potrebno ukvarjati, zato lahko več časa nameni pridelovanju in doseže še boljše rezultate. Le enkrat na teden mora dostaviti pridelek. Kupec pa ima »svoj zelenjavni vrt« in lahko odloča o tem, kaj se bo posadilo ter spremlja rast (fotografije po mailu). Sem prepričan, da bo vsak kupec navdušen nad tem, kaj vse je mogoče pridelati na npr. 30 m2. In seveda navdušen nad dejstvom, da lastno hrano, pridelano na ekološki način, dobi enkrat tedensko na dom.

Moti me visoka cena, ki je prisotna v italijanskem modelu. V Sloveniji bi to zagotovo šlo za manj denarja, saj so pri nas razdalje za dostavo na dom bistveno krajše.

Bi projekt lahko zaživel v Sloveniji? Če si želite imeti »zelenjavni rent-a-vrt« mi pošljite mail na maks.vrecko@sveze.si. Mail mi pošljite tudi, če ste kmet in bi pridelovali po opisanem principu. Ideja je posnemanja vredna, a zahteva manjši miselni preskok v glavah kmetov in kupcev ter prilagoditev slovenskim razmeram. Na blogu Sveže.si bom poročal o rezultatih.

To leto je krompir bogato obrodil in na trgu so se pojavili viški. V času viškov cena pada, kar je skladno z vsemi zakoni ekonomije. Vendar naj bi temu sledilo tudi večje povpraševanje, za kar pa sem prepričan, da se ne bo zgodilo. Krompirja se poje, kar se ga pač poje. Že tako ali tako je poceni. Lansko leto je bila cena krompirja na drobno okoli 0,30 eur, kar že samo po sebi ni prav veliko. Letos je cena na drobno okoli 0,15 eur, na debelo tudi pol manj.  
Dodatno k razvrednotenju vrednosti krompirja pripomore cenovna politika enega od veletrgovcev, ki ponuja krompir po 1 cent! Halo? Kmetijski minister, kje ste?
Je že res, da se veletrgovcu taka politika enostavno splača. Akcija namreč velja za nakupe nad 20 eurov. Pri obstoječih maržah za drugo blago pač ni problem krompir kupiti po denimo 7 centov in ga naprej »prodati« po 1 cent.
Ampak tokrat v akciji ne sodelujejo točke, pike, kupončki ali pa ponve. Glavni junak te tragedije je krompir. Spada med hrano, ki smo jo očitno popolnoma razvrednotili. In s tem razvrednotili delo slovenskega kmeta. Tukaj se ne gre za cente, tukaj se gre za princip. Tukaj se gre za uničevanje vrednosti hrane. In posledično uničevanje kmetijstva kot panoge.
Po naravi sem optimist najtežje sorte, v vsaki situaciji najdem kaj dobrega. Ampak tole kar se dogaja s krompirjem …
Res si želim, da ne bi življenja na kmetiji čez par let gledali zgolj na kakšnih do kraja zbanaliziranih resničnostnih šovih.

Na spletni tržnici Sveže.si se je v zadnjem mesecu ponudba razširila tudi na Dolenjsko in Primorsko.

Z Dolenjske sta se pridružili dve kmetiji: Kmetija Turk iz Podbočja (na sredini med Krškim, Brežicami in Šentjernejem) in Kmetija Pleško v bližini Otočca. Na obeh kmetijah imajo široko izbiro različne zelenjave – od paprike do čebule in zelja. Pa pohitite, ker se sezona izteka!

Na Dolenjskem, v bližini Šentvida pri Stični je tudi Kmetija Grajžar, kjer imajo odličen krompir. Na Kmetiji Jelčič na Oklukovi gori v bližini Krškega pa imajo različne vrste jabolk (dobite tudi Fuji in Braeburn). Ker je na kmetiji tudi drevesnica, si boste lahko kakšno jablano posadili tudi na svojem vrtu. Pri Jelčičevih so nosilec slovenske licence za jabolka Topas.

Iz Gorenjskega konca imamo dva nova člana – Kmetija Matijovc iz Podbrezij ima široko ponudbo različnih vrst kmetijskih pridelkov, njihov jabolčni sok je bil večkrat nagrajen. In tudi če želite vašim znancem podariti kakšno ostrejšo pijačo za hladnejše jesenske dni, pri Matijovcu ne bo težav pri izbiri. Zoper prehlad se bo prilegel gozdni med Čebelarstva Magdič. Svoje čebele pasejo na Jelovi ci, zato je med res prvovrsten.

Nekaj posebnega je primorska Kmetija MIBA Štanjel. Iz urejene kraške vrtače so uspeli narediti pravi raj na zemlji, zato se vam splača ogledati njihov filmček. Kmetija se ukvarja s pridelovanjem zelenjave, imajo tudi drobnico. In imajo tudi informacije o tem, kje je možno kupiti dober pršut ali primorsko vino. Pa ne povedat, da ste telefonsko številko dobili na Sveže.si!

Iz vidika boljše preglednosti smo malce prenovili vhodno stran na Sveže.si. Tako boste na hiter način videli, katere nove kmetije so se nam pridružile.

Spletna tržnica Sveže.si deluje 1 mesec in kar presenečen sem nad pozitivnim odzivom. Obisk je nad pričakovanji, saj imamo več kot 2.500 enkratnih obiskovalcev, veliko je tudi prijav na e-novice, čeprav se ekipa Sveže.si trenutno največ ukvarja z zagotavljanjem čim širše ponudbe dobre in kakovostne slovenske hrane na spletni tržnici.

V tem času so najbolj aktualna zgodnja jabolka, predvsem sorti gala in elstar. Priporočam Sadjarstvo Markuta pri Kranju (imajo tudi dober jabolčni sok, ki je pravkar dobil srebrno medaljo na mednarodnem ocenjevanju v Italiji) in Kmetijo pri Pecarju na Srednji Dobravi pri Radovljici, kjer boste poleg jabolk lahko kupili še domača jajca in različne suhomesnate izdelke. Srednja Dobrava je tudi lepa izletniška točka, a jo le malokdo pozna.

Nasad jabolk


Na področju zelenjave je v tem času najbolj zanimiva paprika za vlaganje. Dobite jo lahko na Kmetiji Hrašar pri Vranskem, imajo tudi super paprike za pečenje. Priprava je enostavna, da bolj ne bi mogla biti, saj jih očiščene (ali cele) zgolj popečete in na njih dodate sesekljan česen. Po želji jih lahko obogatite z olivnim oljem, črnim poprom in peteršiljem. Moški lahko s to preprosto jedjo prijetno presenetimo svoje najdražje.

Vesel sem, da na Sveže.si lahko ponudimo tudi dober kruh, ki ga imajo na Kmetiji Gregorc pri Mavčičah. In če se boste odpravili tja, nikar ne pozabite kupiti tudi orehovih štrukeljčkov. Prvič slišite? Tudi jaz nisem vedel, kaj je to. Ampak so prva liga!

Kruh iz krušne peči

Na področju sveže hrane je najbolj aktualno sveže mleko, saj se vsak dan postavi kakšen nov mlekomat. Na Sveže.si jih je trenutno prisotnih 5 (Gorenjska), v kratkem jih bo še 9 (tudi Ljubljana). Mleko iz mlekomatov vam zares priporočam, ker kot ljubitelj mleka vem, o čem govorim. Ne bom vas obremenjeval z razlagami, kaj vse so prednosti svežega, neobdelanega mleka, lahko rečem le, da je (skoraj nepokvarljivo pasterizirano in homogenizirano) mleko, ki sem ga toliko let z veseljem pil, v resnici bolj malo podobno pravemu mleku.

Če poleg svežega mleka želite še kakšen mladi sir, skuto ali domači jogurt, je pravi naslov Poličarjeva kmetija pri Naklem, ki je le 2 minuti od gorenjske avtoceste, izvoz Kranj zahod.

Trenutno je ponudba na spletni tržnici Sveže.si nekoliko bolj skoncentrirana na Gorenjsko, ker tukaj poznam največ kmetov in sem jih najprej povabil k sodelovanju. Osrednjeslovensko regijo za zdaj pokriva Kmetija Novak na Saveljski cesti v Ljubljani, ki ima široko ponudbo zelenjave.