Maks Vrečko

Poznate Springwise? To je internetni portal, kjer so objavljene različne novosti, ideje in trendi. Zanimivo branje za vsakogar, saj pokrivajo področja od internetnih novosti do novih idej v kmetijstvu.

Oktobra so na Springwisu objavili novico o avtomatih za hrano iz Nemčije, ki jih je proizvajalec poimenoval Regiomat. Ker gredo dobre ideje hitro naprej, lahko govorimo o tem, da so tovrstne naprave že v Sloveniji. Regiomat se pri nas uporablja pod imenom tržnica Sveže.si.

Tovrstni avtomati kmetom pomagajo pri direktni prodaji, kupcem pa je dobra, zdrava hrana s slovenskih kmetij na voljo 24 ur na dan. Prilagodljiva notranjost avtomata omogoča prodajo mleka, jogurtov, jajc, sadja, sokov, sira … Zaradi prilagodljivosti je mogoče aparat uporabljati za različne namene in Jože Mulej s kmetije Mulej je začel s projektom Zdrava mal'ca, o katerem smo že pisali.

Za kmeta so cene avtomata enake kot v Nemčiji, odziv kupcev pa je dober, kar se že vidi na regiomatih, ki so postavljeni na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in v pediatrični kliniki Ljubljana, v kratkem pa bodo postavljeni tudi v Medvodah ter v podhodu železniške postaje v Ljubljani. Če vas o regiomatih oziroma avtomatih za prodajo zdrave hrane zanima več, pokličite Jožeta na telefon 040 224 888 in z veseljem vam bo pomagal.

Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, je ob postavitvi avtomata z zdravo prehrano zapisala sporočilo za javnost:

V Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo letošnji mednarodni dan zdravja, 7. april, obeležili s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano. V njem lahko otroci, ki so po besedah doc. dr. Nataše Fidler Mis, vodje Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki UKCL, najbolj dovzetni za učenje o zdravi prehrani, namesto nezdravih prigrizkov najdejo jabolka, vodo in druge sveže prigrizke slovenskih kmetovalcev. Enako velja za starše otrok in seveda zaposlene v Pediatrični kliniki.

Obeležitev letošnjega mednarodnega dneva zdravja s postavitvijo avtomata z zdravo hrano v prostorih Pediatrične klinike je hkrati tudi povod za ponovni apel glede vsebine avtomatov s hrano Ministrstvu za zdravje, ki ga je nanj že leta 2008 naslovilo Združenje za pravice bolnih otrok, a je doslej, kot je na novinarski konferenci povedala tudi predsednica Združenja, Biserka Marolt Meden, naletelo sicer na načelno podporo – to pa je bilo s strani MZ doslej tudi vse. Novo pobudo bodo nanje te dni naslovili predstavniki Mreže nevladnih organizacij za zdrav način življenja.

Pediatrična klinika UKCL se je s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano odzvala pobudi Mreže zdravja (mreži, ki združuje že več 56 društev in združenj s področja varovanja in ohranjanja zdravja). V čakalnici specialističnih ambulant je tako odslej postavljen nov avtomat s hrano, ki nudi slovenske in sveže izdelke (jabolka, sveži jogurti in sirotko). »S postavitvijo prvega tovrstnega avtomata želimo zdravo prehrano približati otrokom. Želimo, da bi nekoč podobna vsebina lahko nadomestila zdajšnjo nezdravo ponudbo po vsej Pediatrični kliniki,« je ob tej priložnosti na novinarski konferenci dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi slovenska kmetovalca, Janez Trstenjak in Jože Mulej, ki sta »posodobila« avtomat in ga napolnila z vsebino, ki jo priporočajo nutricionisti.

Prof. dr. Rajko Kenda in Jože Mulej ob otvoritvi

Kmetija Trstenjak, ki ima v Ljubljani postavljene jabolkomate in kmetija Mulej, ki ima avtomate »Zdravo malca« postavljene na Bledu in Radovljici, sta združili moči.
Oblikovali sta popolnoma novo ponudbo, ki je v Ljubljani zaživela 7.4. in sicer v pediatrični kliniki. Naslednji avtomat Zdrava malca bo postavljen v železniškem podhodu. Na enem prodajnem mestu bo stal prodajni avtomat za milkshake (14 različnih okusov) in avtomat v katerem bodo različni jogurti, sirotkin napitek, jabolčni sok, jabolka, suho sadje in različne štručke. Posebnost novih prodajnih mest je v tem, da želita kmetiji ponuditi potrošnikom ZDRAVO MALICO brez posrednikov. V obeh aparatih bo mleko in mlečni proizvodi iz kmetije Mulej in jabolka, sok in suho sadje iz kmetije Trstenjak, Ljutomer. Vsi proizvodi bodo brez konzervansov in umetnih dodatkov.

Povzeto po: Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar: Po jutru se dan pozna

Zdrava prehrana je lahko relativen pojem, saj se lahko izkaže, da smo v dobri veri veliko let uživali nekaj, kar s pojmom zdrave prehrane nima nikakršne povezave. Eden od najhujših primerov je homogenizirano mleko.

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih.

Postopek homogenizacije je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je ena najhujših prevar današnjega časa in je v popolnem nasprotju z besedno zvezo zdrava prehrana.

Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.

To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.

Mleko je popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju.

Naravno surovo mleko zdravih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Takšno je tudi najbolj primerno za uživanje in lahko ga kupimo v mlekomatih, ki so danes postavljeni v vsakem večjem mestu.

Katero mleko je zares zdrava prehrana si lahko ogledate v članku o razlikah med vrstami mleka.

Alpsko mleko lahko sedaj v akciji pri znanem veletrgovcu kupite za 1 cent/liter. Seveda, če kupite blago v vrednosti nad 20 eurov. O nesmiselnosti takšnih akcij sem pisal že 20. oktobra 2009 v objavi "krompir po 1 cent". Pri krompirju sem pisal o razvrednotenju hrane kot take, za Alpsko mleko pa lahko govorimo o razvrednotenju mleka in tudi razvrednotenju blagovne znamke Alpsko mleko. V času trajanja akcije bo seveda prodaja kratkotrajno narasla, na dolgi rok pa sem prepričan v negativen trend. Škoda.

Mleko imam zelo rad. Po filozofiji krvnih skupin (skupina B) pač spadam med nomade, ki so uživali predvsem mleko in mlečne izdelke. Dolga leta sem mleko užival popolnoma avtomatsko, sedaj pa sem ugotovil, da je med mlekom in »mlekom« velika razlika.

Surovo mleko: najbolj pristna oblika mleka, saj ni nobenih toplotnih obdelav. Takšno mleko lahko kupujemo pri kmetih ali v mlekomatih in je tudi daleč najbolj zdravo.

Pasterizirano mleko: mleko, ki je le pasterizirano in ne tudi homogenizirano. Na trgu se je pojavilo v zadnjem času, ko so kupci vedno bolj ozaveščeni o škodljivosti homogenizacije mleka.

Sveže mleko: (citiram proizvajalce) "to je mleko, ki po pasterizaciji in homogenizaciji ohrani kar največ hranilnih snovi in je pri temperaturi 6°C obstojno več dni." Pri tem mleku zagotovo lahko opazimo spretnost prehranske industrije, ki je pasterizacijo in homogenizacijo mleka zavila v definicijo »sveže mleko«. Za moje pojme je to zavajanje potrošnikov, saj takšno mleko ni sveže. Ampak to je zgolj moje mnenje.

Trajno mleko: Trajno mleko je mleko z daljšo, 120-dnevno obstojnostjo, obdelano s segrevanjem na ultra visoko temperaturo in postopkom homogenizacije. Do odprtja ga lahko hranimo na sobni temperaturi (do 25°C), po odprtju pa ga pospravimo v hladilnik. Pri takšnih podatkih se lahko vprašamo, koliko je takšno mleko sploh še mleko? Ali je to bolj pobarvana voda z vbrizganimi maščobami?

Pa še beseda o maščobah v mleku: surovo mleko, ki ima 3,6 % ali več maščob je bistveno bolj zdravo od trajnega mleka z 0,5 % maščob.

Dobre informacije o surovem mleku pa najdemo tudi v tem članku Sanje Lončar .

Glede na zmedo (zavajanje) v zvezi s poimenovanjem mleka lahko trdim, da imamo na spletni tržnici Sveže.si zgolj surovo mleko, svežega pa ne. Malce trapasto, a tako pač je.

Na spletni tržnici Sveže.si se je v zadnjem mesecu ponudba razširila tudi na Dolenjsko in Primorsko.

Z Dolenjske sta se pridružili dve kmetiji: Kmetija Turk iz Podbočja (na sredini med Krškim, Brežicami in Šentjernejem) in Kmetija Pleško v bližini Otočca. Na obeh kmetijah imajo široko izbiro različne zelenjave – od paprike do čebule in zelja. Pa pohitite, ker se sezona izteka!

Na Dolenjskem, v bližini Šentvida pri Stični je tudi Kmetija Grajžar, kjer imajo odličen krompir. Na Kmetiji Jelčič na Oklukovi gori v bližini Krškega pa imajo različne vrste jabolk (dobite tudi Fuji in Braeburn). Ker je na kmetiji tudi drevesnica, si boste lahko kakšno jablano posadili tudi na svojem vrtu. Pri Jelčičevih so nosilec slovenske licence za jabolka Topas.

Iz Gorenjskega konca imamo dva nova člana – Kmetija Matijovc iz Podbrezij ima široko ponudbo različnih vrst kmetijskih pridelkov, njihov jabolčni sok je bil večkrat nagrajen. In tudi če želite vašim znancem podariti kakšno ostrejšo pijačo za hladnejše jesenske dni, pri Matijovcu ne bo težav pri izbiri. Zoper prehlad se bo prilegel gozdni med Čebelarstva Magdič. Svoje čebele pasejo na Jelovi ci, zato je med res prvovrsten.

Nekaj posebnega je primorska Kmetija MIBA Štanjel. Iz urejene kraške vrtače so uspeli narediti pravi raj na zemlji, zato se vam splača ogledati njihov filmček. Kmetija se ukvarja s pridelovanjem zelenjave, imajo tudi drobnico. In imajo tudi informacije o tem, kje je možno kupiti dober pršut ali primorsko vino. Pa ne povedat, da ste telefonsko številko dobili na Sveže.si!

Iz vidika boljše preglednosti smo malce prenovili vhodno stran na Sveže.si. Tako boste na hiter način videli, katere nove kmetije so se nam pridružile.

Spletna tržnica Sveže.si deluje 1 mesec in kar presenečen sem nad pozitivnim odzivom. Obisk je nad pričakovanji, saj imamo več kot 2.500 enkratnih obiskovalcev, veliko je tudi prijav na e-novice, čeprav se ekipa Sveže.si trenutno največ ukvarja z zagotavljanjem čim širše ponudbe dobre in kakovostne slovenske hrane na spletni tržnici.

V tem času so najbolj aktualna zgodnja jabolka, predvsem sorti gala in elstar. Priporočam Sadjarstvo Markuta pri Kranju (imajo tudi dober jabolčni sok, ki je pravkar dobil srebrno medaljo na mednarodnem ocenjevanju v Italiji) in Kmetijo pri Pecarju na Srednji Dobravi pri Radovljici, kjer boste poleg jabolk lahko kupili še domača jajca in različne suhomesnate izdelke. Srednja Dobrava je tudi lepa izletniška točka, a jo le malokdo pozna.

Nasad jabolk


Na področju zelenjave je v tem času najbolj zanimiva paprika za vlaganje. Dobite jo lahko na Kmetiji Hrašar pri Vranskem, imajo tudi super paprike za pečenje. Priprava je enostavna, da bolj ne bi mogla biti, saj jih očiščene (ali cele) zgolj popečete in na njih dodate sesekljan česen. Po želji jih lahko obogatite z olivnim oljem, črnim poprom in peteršiljem. Moški lahko s to preprosto jedjo prijetno presenetimo svoje najdražje.

Vesel sem, da na Sveže.si lahko ponudimo tudi dober kruh, ki ga imajo na Kmetiji Gregorc pri Mavčičah. In če se boste odpravili tja, nikar ne pozabite kupiti tudi orehovih štrukeljčkov. Prvič slišite? Tudi jaz nisem vedel, kaj je to. Ampak so prva liga!

Kruh iz krušne peči

Na področju sveže hrane je najbolj aktualno sveže mleko, saj se vsak dan postavi kakšen nov mlekomat. Na Sveže.si jih je trenutno prisotnih 5 (Gorenjska), v kratkem jih bo še 9 (tudi Ljubljana). Mleko iz mlekomatov vam zares priporočam, ker kot ljubitelj mleka vem, o čem govorim. Ne bom vas obremenjeval z razlagami, kaj vse so prednosti svežega, neobdelanega mleka, lahko rečem le, da je (skoraj nepokvarljivo pasterizirano in homogenizirano) mleko, ki sem ga toliko let z veseljem pil, v resnici bolj malo podobno pravemu mleku.

Če poleg svežega mleka želite še kakšen mladi sir, skuto ali domači jogurt, je pravi naslov Poličarjeva kmetija pri Naklem, ki je le 2 minuti od gorenjske avtoceste, izvoz Kranj zahod.

Trenutno je ponudba na spletni tržnici Sveže.si nekoliko bolj skoncentrirana na Gorenjsko, ker tukaj poznam največ kmetov in sem jih najprej povabil k sodelovanju. Osrednjeslovensko regijo za zdaj pokriva Kmetija Novak na Saveljski cesti v Ljubljani, ki ima široko ponudbo zelenjave.

V Sloveniji je trenutno postavljenih 15 mlekomatov in prepričan sem, da jih bo čez kakšno leto okoli 120. Mlekomati imajo namreč toliko prednosti (za kupca in kmeta), da si enostavno zaslužijo, da so postavljeni v vsakem večjem mestu.

Revolucijo je že 28. aprila v Medvodah začel Mis Tomaž, ki se je uspel prebiti skozi administrativne in druge ovire za postavitev prvega mlekomata. Obenem je imel tudi toliko poguma, da je tvegal in v projekt investiral precej denarja. Ko se je izkazalo, da so ljudje novo pridobitev sprejeli z navdušenjem, se je vsul pravi plaz mlekomatov. Tako praktično ne mine teden, da se ne bi postavila en ali dva nova.

»Mlekomati so zakon«, pravijo znanci, ki so zadevo preizkusili. Z njimi se popolnoma strinjam in mleko redno kupujem na mlekomatu. Ker mi je všeč in ker je zdravo.

Na portalu RTV Slovenija si lahko ogledamo prispevek, ki je bil objavljen 18.8.2009. Zanimivi so komentarji na prispevek. Večinoma ljudje na projekt gledajo z odobravanjem, precejšnja debata pa se je razvila okoli cene mleka. Nekateri so namreč mnenja, da so prej kupce s ceno mleka odirali veletrgovci, sedaj pa jih kmetje, ki dobijo za mleko 4x toliko kot pri odkupu na debelo.

Za prodajo mleka preko mlekomata kmet mora:

-       nabaviti mlekomat,

-       pridobiti ustrezna dovoljenja za postavitev,

-       plačevati najemnino za prostor,

-       plačevati elektriko za obratovanje,

-       imeti kombi za prevoz mleka do mlekomata,

-       imeti napravo za čiščenje praznih posod iz mlekomata,

-       dnevno voziti sveže mleko do mlekomata.

 

Stroški zgoraj omenjenih postavk sploh niso majhni. Je pa res, da se kmetom postavitev mlekomata splača, saj sicer ne bi šli v investicijo. Vendar je razlika v ceni normalna, cena pa zaokrožena na 1 eur zgolj zaradi tega, ker avtomat za jemanje denarja ne omogoča vračanja drobiža.

Nekateri stvari vrednotijo zgolj skozi ceno. Pa vendar osnovna formula za vrednotenje nakupa govori: V = C x K (vrednosti = cena x kakovost). Pri nakupu svežega mleka je vrednost nakupa bistveno višja od 1 €. A več o tem kdaj drugič.