Maks Vrečko

3.000 otrok je sodelovalo v raziskavi o tem, na kakšen način se prehranjujejo. O rezultatih raziskave spregovori doc. dr. Nataša Fidler Mis, ki tudi obrazloži, kaj so zdravi prigrizki in kaj je hrana, ki nima prehranske vrednosti. Studio 12 je pripravilo prispevek o zdravih prigrizkih, avtomatih za hrano in mlekomatih, kar si lahko ogledate v 15-minutnem prispevku.

Poznate Springwise? To je internetni portal, kjer so objavljene različne novosti, ideje in trendi. Zanimivo branje za vsakogar, saj pokrivajo področja od internetnih novosti do novih idej v kmetijstvu.

Oktobra so na Springwisu objavili novico o avtomatih za hrano iz Nemčije, ki jih je proizvajalec poimenoval Regiomat. Ker gredo dobre ideje hitro naprej, lahko govorimo o tem, da so tovrstne naprave že v Sloveniji. Regiomat se pri nas uporablja pod imenom tržnica Sveže.si.

Tovrstni avtomati kmetom pomagajo pri direktni prodaji, kupcem pa je dobra, zdrava hrana s slovenskih kmetij na voljo 24 ur na dan. Prilagodljiva notranjost avtomata omogoča prodajo mleka, jogurtov, jajc, sadja, sokov, sira … Zaradi prilagodljivosti je mogoče aparat uporabljati za različne namene in Jože Mulej s kmetije Mulej je začel s projektom Zdrava mal'ca, o katerem smo že pisali.

Za kmeta so cene avtomata enake kot v Nemčiji, odziv kupcev pa je dober, kar se že vidi na regiomatih, ki so postavljeni na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in v pediatrični kliniki Ljubljana, v kratkem pa bodo postavljeni tudi v Medvodah ter v podhodu železniške postaje v Ljubljani. Če vas o regiomatih oziroma avtomatih za prodajo zdrave hrane zanima več, pokličite Jožeta na telefon 040 224 888 in z veseljem vam bo pomagal.

Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, je ob postavitvi avtomata z zdravo prehrano zapisala sporočilo za javnost:

V Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo letošnji mednarodni dan zdravja, 7. april, obeležili s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano. V njem lahko otroci, ki so po besedah doc. dr. Nataše Fidler Mis, vodje Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki UKCL, najbolj dovzetni za učenje o zdravi prehrani, namesto nezdravih prigrizkov najdejo jabolka, vodo in druge sveže prigrizke slovenskih kmetovalcev. Enako velja za starše otrok in seveda zaposlene v Pediatrični kliniki.

Obeležitev letošnjega mednarodnega dneva zdravja s postavitvijo avtomata z zdravo hrano v prostorih Pediatrične klinike je hkrati tudi povod za ponovni apel glede vsebine avtomatov s hrano Ministrstvu za zdravje, ki ga je nanj že leta 2008 naslovilo Združenje za pravice bolnih otrok, a je doslej, kot je na novinarski konferenci povedala tudi predsednica Združenja, Biserka Marolt Meden, naletelo sicer na načelno podporo – to pa je bilo s strani MZ doslej tudi vse. Novo pobudo bodo nanje te dni naslovili predstavniki Mreže nevladnih organizacij za zdrav način življenja.

Pediatrična klinika UKCL se je s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano odzvala pobudi Mreže zdravja (mreži, ki združuje že več 56 društev in združenj s področja varovanja in ohranjanja zdravja). V čakalnici specialističnih ambulant je tako odslej postavljen nov avtomat s hrano, ki nudi slovenske in sveže izdelke (jabolka, sveži jogurti in sirotko). »S postavitvijo prvega tovrstnega avtomata želimo zdravo prehrano približati otrokom. Želimo, da bi nekoč podobna vsebina lahko nadomestila zdajšnjo nezdravo ponudbo po vsej Pediatrični kliniki,« je ob tej priložnosti na novinarski konferenci dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi slovenska kmetovalca, Janez Trstenjak in Jože Mulej, ki sta »posodobila« avtomat in ga napolnila z vsebino, ki jo priporočajo nutricionisti.

Prof. dr. Rajko Kenda in Jože Mulej ob otvoritvi

Kmetija Trstenjak, ki ima v Ljubljani postavljene jabolkomate in kmetija Mulej, ki ima avtomate »Zdravo malca« postavljene na Bledu in Radovljici, sta združili moči.
Oblikovali sta popolnoma novo ponudbo, ki je v Ljubljani zaživela 7.4. in sicer v pediatrični kliniki. Naslednji avtomat Zdrava malca bo postavljen v železniškem podhodu. Na enem prodajnem mestu bo stal prodajni avtomat za milkshake (14 različnih okusov) in avtomat v katerem bodo različni jogurti, sirotkin napitek, jabolčni sok, jabolka, suho sadje in različne štručke. Posebnost novih prodajnih mest je v tem, da želita kmetiji ponuditi potrošnikom ZDRAVO MALICO brez posrednikov. V obeh aparatih bo mleko in mlečni proizvodi iz kmetije Mulej in jabolka, sok in suho sadje iz kmetije Trstenjak, Ljutomer. Vsi proizvodi bodo brez konzervansov in umetnih dodatkov.

Paradižnik je za krompirjem v Evropi druga najbolj priljubljena povrtnina. Hočemo ga jesti vsak dan in tehnologija to omogoča. Sedaj, na koncu zime, v trgovinah in na stojnicah lahko kupimo španski paradižnik. Izvira iz pokrajine Almerija, ki ima največji delež sonca v Evropi in je včasih služila kot kulisa špageti westernom Sergia Leoneja. Sedaj bi bila lahko kulisa za film s sužnjelastniško tematiko. Tukaj je v sodobno prehransko verigo vpletenih 100.000 duš, ki na trideset tisoč hektarjih površin (plastičnih rastlinjakov) pridelujejo paradižnik, ki ga pozimi jemo po vsej Evropi.

Matematika je jasna: kupec v trgovini za kilogram paradižnika ne želi plačati več kot dva evra, zato mora biti strošek pridelave nižji od 50 centov na kilogram. To pomeni, da se proizvodnja (uporabil sem izraz proizvodnja in ne pridelava – med njima je veliko razlike) izplača le tako, da delavec za svoje delo dobi zelo slabo plačilo: evro do evro in pol na uro. Delavci večinoma prihajajo iz Maroka, pa tudi podsaharske Afrike in Romunije. Njihove življenjske razmere so katastrofalne, saj živijo kar med rastlinjaki.

In kakšen je španski paradižnik, pridelan sredi zime? Večinoma so to sorodniki sorte Daniela, za katero je značilen t.i. »long-life shell«. Po domače povedano je paradižnik izjemno trd, da prenese vse transporte (od pet do osem dni), pa tudi otipavanje v trgovini. O dobrem okusu se težko pogovarjamo, čeprav ga žlahtnitelji sort poskušajo izboljšati.

Španskemu paradižniku se v trgovinah izven sezone pridelovanja domačega paradižnika le težko izognemo. Alternativa ni dosti boljša, saj denimo na Nizozemskem in v Belgiji paradižnik gojijo izključno v visoko tehnoloških rastlinjakih. Hidroponika (način gojenja rastlin brez uporabe zemlje) je ključ pridelave v tem delu Evrope.

Zgodba španskega paradižnika je ena od tipičnih zgodb prehranske industrije, ki jih potrošniki ne želimo niti slišati, niti vedeti. Življenje je vendar lahko tako udobno – zakaj bi pozimi jedli le kislo zelje, ko je na policah toliko dobrot?

Pri svojem delu se držim načela, da skupaj lahko dosežemo več. V Sloveniji je veliko inovativnih in poštenih ljudi, s katerimi je možno sodelovati in uresničevati skupne cilje. Med njimi je tudi Andrej Dorrer, ki skrbi za projekt Moja tržnica.

Če ste si želeli dostavo ekološko pridelanega sadja ali zelenjave na dom in ste doma iz Ljubljane, potem sedaj to lahko storite na povezavi Moja tržnica.

Konkurenčne prednosti so:
- ekološko, sezonsko, slovensko, sveže sadje in zelenjava;
- spletna tržnica (poleg sadja in zelenjave ponudba marmelade, čajev, sokov, mezg, vložene zelenjave, suhega sadja...);
- vnaprej pripravljeni zabojčki s sadjem in zelenjavo ali po svoji izbiri;
- stalno naročilo na zabojček (enkrat tedensko ali na 14 dni) ali enkratno naročilo;
- dostava na dom ali na delovno mesto v Ljubljani.

Za dostavo ali dodatne informacije lahko pokličete na 030 627-624.

Tekst: Martina Gajšek

Pri hrani od daleč je vedno vključenih veliko ljudi in sredstev samo za to, da megalomanski sistem brezhibno deluje. Ste morda kdaj pomislili do kakšnih šokantnih zgodb bi se dokopali, če bi sledili nekemu izdelku, ki ga reklamirajo na letaku kakšnega veletrgovca? In običajno se to zgodi zgolj zaradi nekaj centov razlike.

Ta megalomanski mehanizem smo poimenovali sodobna prehranska veriga, ki ima glavni namen, da nek proizvod ali hrana po čim nižji ceni pride na vaše krožnike. Ni odveč pripomniti, da tudi v verigi velike ribe pojedo majhne ribe. Vendar – ali v Sloveniji ne raste žito in se ne pase drobnica in govedo? Zakaj v kavarnah in čajnicah ponujajo večinoma le čajne mešanice, ki niso bile nabrane v okoliških hribih? Je moja okolica res brez življenja, izropana in ni sposobna več nahraniti okoliško prebivalstvo?

Ekološki kmetje pravimo da ne. Naše vasi so še bogate in lepe. Drevesa še obrodijo okusne sadeže in tudi ljudje so še, ki se ne vdajo. Res je, da nas je dosti manj kot pred desetletji ali stoletjem, ko je praktično vsak znal posaditi svoje drevo in si sam vzgojiti zelenjavo, a tehnokratski razvoj je naredil svojo pot. Tako je svoj pečat pustil tudi na preobrazbi naših prehranskih navad. Čas je, da naredimo korak naprej k naravi in korak naprej k lokalnemu prehranjevanju. Potrudimo se, da bo veriga čim krajša in podpirajmo slovenskega kmeta, pa čeprav je majhen.

Moja stara mama ima nekaj čez 80 let. Odraščala je v časih, ko hrane ni bilo. Ko pridem na obisk, mi še danes vedno odreže popolnoma predebel kos kruha.

Pred nekaj dnevi so jo z reklamami zvabili v novo trgovino. Naključje je hotelo, da je tja prišla nekaj pred 19. uro, ko se trgovina zapre. Na oddelku s kruhom, žemljami in pecivi je opazovala razkošje ponudbe in med nakupom pobarala trgovko, kaj storijo z izdelki, ki jim ostanejo. »Verjetno si tole delavci razdelite med sabo, kajne?«, je menila. Trgovka je odkimala in skrivaj prišepnila: »Ne boste verjeli, ampak vse tole bomo zavrgli.«

Stara mama je bila popolnoma zgrožena, kar ni mogla verjeti, da se to dogaja. Bilo je očitno, da se s takim načinom poslovanja ne strinja niti prodajalka. Ki pa je v velikem sistemu žal popolnoma nemočna.

Zgražamo se nad ljudmi, ki kruh mečejo v kante. Kaj pa veliki sistemi, ki zavržejo na tone hrane? Zaradi nas, ki vedno želimo sveži kruh in široko izbiro (tudi nesezonske) zelenjave. Kaj res te hrane ni mogoče drugače uporabiti? Je res tako narobe, če bi bil na koncu leta čisti dobiček trgovske verige kakšen odstotek nižji? In ali res potrebujemo na izbiro 25 različnih vrst kruha?

Zdrava prehrana iz domačega vrta je želja večine ljudi. A marsikdo tega nima na voljo, saj se pojavljajo ovire kot so:

-         svojega vrta sploh nimamo, ker živimo v mestu,

-         nimamo časa za pridelovanje lastne hrane,

-         nimamo smisla ali želje po pridelovanju, seveda pa želimo dobro in zdravo jesti.

Iz teh težav je v Italiji nastala dobra poslovna ideja, koncept si lahko ogledate na povezavi Le verdure del mio orto. Enostavno povedano gre takole: pri ekološkem kmetu rezerviramo »svoj vrtiček«, na katerem se posadi zelenjava po naših željah. Ko kmet hrano pridela, jo dostavi na dom. Zadeva se plača vnaprej in stane najmanj 850 eurov, odvisno od površine.

Poslovni model je dober za kmeta in kupca. Kmet ima že na začetku leta prodan pridelek ali bolje rečeno površino – s prodajo se mu ni potrebno ukvarjati, zato lahko več časa nameni pridelovanju in doseže še boljše rezultate. Le enkrat na teden mora dostaviti pridelek. Kupec pa ima »svoj zelenjavni vrt« in lahko odloča o tem, kaj se bo posadilo ter spremlja rast (fotografije po mailu). Sem prepričan, da bo vsak kupec navdušen nad tem, kaj vse je mogoče pridelati na npr. 30 m2. In seveda navdušen nad dejstvom, da lastno hrano, pridelano na ekološki način, dobi enkrat tedensko na dom.

Moti me visoka cena, ki je prisotna v italijanskem modelu. V Sloveniji bi to zagotovo šlo za manj denarja, saj so pri nas razdalje za dostavo na dom bistveno krajše.

Bi projekt lahko zaživel v Sloveniji? Če si želite imeti »zelenjavni rent-a-vrt« mi pošljite mail na maks.vrecko@sveze.si. Mail mi pošljite tudi, če ste kmet in bi pridelovali po opisanem principu. Ideja je posnemanja vredna, a zahteva manjši miselni preskok v glavah kmetov in kupcev ter prilagoditev slovenskim razmeram. Na blogu Sveže.si bom poročal o rezultatih.

Jabolčni sok je zelo priljubljen. Razlog za njegovo uživanje je tudi dejstvo, da je pridelan v Sloveniji, kar za večino ostalih vrst sokov težko rečemo. Predelovalci sadja so jabolčni sok do sedaj večinoma točili v litrske steklenice, sedaj pa se vedno bolj uveljavlja nova embalaža za 5 ali 10 litrov soka. Znotraj te embalaže je poseben meh, ki se ob porabi krči. To pomeni, da do soka v nobenem primeru ne more zrak in da se ta sok tudi ne more pokvariti.

Tovrstna embalaža je najbolj primerna za domače zabave, gostinske lokale, podjetja, še posebej pa pri natakanju soka uživajo otroci, ki imajo z običajnimi litrskimi steklenicami lahko težave. Sok lahko pijemo takšen kot je ali pa ga poljubno zmešamo z vodo. 

Jabolčni sok v 5-litrski embalaži je na voljo na različnih kmetijah v okviru spletne tržnice Sveže.si.