Maks Vrečko

Na spletnem portalu Sveže.si radi podpiramo vsak projekt, ki ima enake vrednote in cilje. Zato je prav, da na kratko predstavimo spletni portal www.ekologicen.si, kjer lahko dobimo cel kup informacij, povezanih z našim okoljem. Na tem portalu boste našli tako recepte, kako kaj dobrega skuhati, kot tudi članke z naslovom: "Prehrana po zdravju prijaznih načelih".

Povzemamo poslanstvo portala: "Sama ideja Ekologičen je inovativna, saj beseda ekologičen v slovenskem jeziku še ne obstaja. Mi smo jo skovali iz dveh besed ekološki in logičen. Ekologičen je torej vsak, ki v skladu s svojo logiko oziroma zavestjo deluje ekološko. Ekologičen je tisti, ki v skladu z zdravim razumom upošteva ekološka načela, kar pomeni, da živi in razmišlja ekološko ter kot upravljavec okolja, proizvajalec ali potrošnik deluje tako, da s svojim delovanjem ne ruši naravnega ravnovesja in ne škoduje svojemu organizmu.

Cilj projekta je spodbujanje zavedanja posameznikov o tem, kaj je na področju ekologije za njihovo življenje in življenje njihovih svojcev koristno, dobro in uresničljivo. Posamezniku pomagamo najti poti, da bo lahko v skladu s svojimi zmožnostmi uresničeval ekološka načela, ki vključujejo zdravo prehrano, skrb za svoje zdravje, druženje, bivanje v naravi, ohranjanje okolja in podobno. V posameznikovem razmišljanju je potreben premik, ki vodi v nov življenjski stil, medtem ko večja dodatna časovna in finančna vlaganja niso potrebna, kvečjemu se zmanjšajo. Ekološka povezanost posameznikov in njihov odnos do sebe in domačega okolja je ključ do ohranitve osebnega zdravja in slovenske krajine."

Zadnji stavek si velja zapomniti, saj smo tudi na Sveže.si prepričani, da lahko le s povezovanjem dosežemo več. Vabljeni k ogledu www.ekologičen.si.

Poznate Springwise? To je internetni portal, kjer so objavljene različne novosti, ideje in trendi. Zanimivo branje za vsakogar, saj pokrivajo področja od internetnih novosti do novih idej v kmetijstvu.

Oktobra so na Springwisu objavili novico o avtomatih za hrano iz Nemčije, ki jih je proizvajalec poimenoval Regiomat. Ker gredo dobre ideje hitro naprej, lahko govorimo o tem, da so tovrstne naprave že v Sloveniji. Regiomat se pri nas uporablja pod imenom tržnica Sveže.si.

Tovrstni avtomati kmetom pomagajo pri direktni prodaji, kupcem pa je dobra, zdrava hrana s slovenskih kmetij na voljo 24 ur na dan. Prilagodljiva notranjost avtomata omogoča prodajo mleka, jogurtov, jajc, sadja, sokov, sira … Zaradi prilagodljivosti je mogoče aparat uporabljati za različne namene in Jože Mulej s kmetije Mulej je začel s projektom Zdrava mal'ca, o katerem smo že pisali.

Za kmeta so cene avtomata enake kot v Nemčiji, odziv kupcev pa je dober, kar se že vidi na regiomatih, ki so postavljeni na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in v pediatrični kliniki Ljubljana, v kratkem pa bodo postavljeni tudi v Medvodah ter v podhodu železniške postaje v Ljubljani. Če vas o regiomatih oziroma avtomatih za prodajo zdrave hrane zanima več, pokličite Jožeta na telefon 040 224 888 in z veseljem vam bo pomagal.

Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, je ob postavitvi avtomata z zdravo prehrano zapisala sporočilo za javnost:

V Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo letošnji mednarodni dan zdravja, 7. april, obeležili s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano. V njem lahko otroci, ki so po besedah doc. dr. Nataše Fidler Mis, vodje Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki UKCL, najbolj dovzetni za učenje o zdravi prehrani, namesto nezdravih prigrizkov najdejo jabolka, vodo in druge sveže prigrizke slovenskih kmetovalcev. Enako velja za starše otrok in seveda zaposlene v Pediatrični kliniki.

Obeležitev letošnjega mednarodnega dneva zdravja s postavitvijo avtomata z zdravo hrano v prostorih Pediatrične klinike je hkrati tudi povod za ponovni apel glede vsebine avtomatov s hrano Ministrstvu za zdravje, ki ga je nanj že leta 2008 naslovilo Združenje za pravice bolnih otrok, a je doslej, kot je na novinarski konferenci povedala tudi predsednica Združenja, Biserka Marolt Meden, naletelo sicer na načelno podporo – to pa je bilo s strani MZ doslej tudi vse. Novo pobudo bodo nanje te dni naslovili predstavniki Mreže nevladnih organizacij za zdrav način življenja.

Pediatrična klinika UKCL se je s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano odzvala pobudi Mreže zdravja (mreži, ki združuje že več 56 društev in združenj s področja varovanja in ohranjanja zdravja). V čakalnici specialističnih ambulant je tako odslej postavljen nov avtomat s hrano, ki nudi slovenske in sveže izdelke (jabolka, sveži jogurti in sirotko). »S postavitvijo prvega tovrstnega avtomata želimo zdravo prehrano približati otrokom. Želimo, da bi nekoč podobna vsebina lahko nadomestila zdajšnjo nezdravo ponudbo po vsej Pediatrični kliniki,« je ob tej priložnosti na novinarski konferenci dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi slovenska kmetovalca, Janez Trstenjak in Jože Mulej, ki sta »posodobila« avtomat in ga napolnila z vsebino, ki jo priporočajo nutricionisti.

Prof. dr. Rajko Kenda in Jože Mulej ob otvoritvi

Kmetija Trstenjak, ki ima v Ljubljani postavljene jabolkomate in kmetija Mulej, ki ima avtomate »Zdravo malca« postavljene na Bledu in Radovljici, sta združili moči.
Oblikovali sta popolnoma novo ponudbo, ki je v Ljubljani zaživela 7.4. in sicer v pediatrični kliniki. Naslednji avtomat Zdrava malca bo postavljen v železniškem podhodu. Na enem prodajnem mestu bo stal prodajni avtomat za milkshake (14 različnih okusov) in avtomat v katerem bodo različni jogurti, sirotkin napitek, jabolčni sok, jabolka, suho sadje in različne štručke. Posebnost novih prodajnih mest je v tem, da želita kmetiji ponuditi potrošnikom ZDRAVO MALICO brez posrednikov. V obeh aparatih bo mleko in mlečni proizvodi iz kmetije Mulej in jabolka, sok in suho sadje iz kmetije Trstenjak, Ljutomer. Vsi proizvodi bodo brez konzervansov in umetnih dodatkov.

Brez vode lahko živimo le en teden, brez hrane en mesec. Voda je v našem življenju izjemno pomembna in zato sem poleg spletne tržnice Sveže.si začel še en projekt: Flaška. To je najboljša osebna steklenica za vodo: enostavna, funkcionalna in ekološka. Uporabljate jo lahko doma ali v službi, v avtu ali na sestanku, pri športu ali na dopustu.



Za vsakodnevno pitje vode verjetno uporabljate različne plastenke, ki niti iz vidika zdravja niti iz vidika ekologije niso najboljše. Druge primernejše izbire do sedaj ni bilo. Flaško lahko uporabljamo večkrat in vsak dan. Z uporabo Flaške boste prihranili denar, saj je voda iz pipe kar približno 1000-krat cenejša od vode v plastenkah, njena kakovost pa boljša. Flaška je posebna tudi za to, ker je njeno steklo informirano. Več o Flaški si lahko ogledate na internetni strani www.flaska.si.

Rdeče niti spletne tržnice Sveže.si so zdravje, ekologija in tudi lokalna hrana, poslanstvo Flaške je v malce preneseni obliki enako. Preizkusite jo, voda iz nje je boljša!

Pri svojem delu se držim načela, da skupaj lahko dosežemo več. V Sloveniji je veliko inovativnih in poštenih ljudi, s katerimi je možno sodelovati in uresničevati skupne cilje. Med njimi je tudi Andrej Dorrer, ki skrbi za projekt Moja tržnica.

Če ste si želeli dostavo ekološko pridelanega sadja ali zelenjave na dom in ste doma iz Ljubljane, potem sedaj to lahko storite na povezavi Moja tržnica.

Konkurenčne prednosti so:
- ekološko, sezonsko, slovensko, sveže sadje in zelenjava;
- spletna tržnica (poleg sadja in zelenjave ponudba marmelade, čajev, sokov, mezg, vložene zelenjave, suhega sadja...);
- vnaprej pripravljeni zabojčki s sadjem in zelenjavo ali po svoji izbiri;
- stalno naročilo na zabojček (enkrat tedensko ali na 14 dni) ali enkratno naročilo;
- dostava na dom ali na delovno mesto v Ljubljani.

Za dostavo ali dodatne informacije lahko pokličete na 030 627-624.

Tekst: Martina Gajšek

Pri hrani od daleč je vedno vključenih veliko ljudi in sredstev samo za to, da megalomanski sistem brezhibno deluje. Ste morda kdaj pomislili do kakšnih šokantnih zgodb bi se dokopali, če bi sledili nekemu izdelku, ki ga reklamirajo na letaku kakšnega veletrgovca? In običajno se to zgodi zgolj zaradi nekaj centov razlike.

Ta megalomanski mehanizem smo poimenovali sodobna prehranska veriga, ki ima glavni namen, da nek proizvod ali hrana po čim nižji ceni pride na vaše krožnike. Ni odveč pripomniti, da tudi v verigi velike ribe pojedo majhne ribe. Vendar – ali v Sloveniji ne raste žito in se ne pase drobnica in govedo? Zakaj v kavarnah in čajnicah ponujajo večinoma le čajne mešanice, ki niso bile nabrane v okoliških hribih? Je moja okolica res brez življenja, izropana in ni sposobna več nahraniti okoliško prebivalstvo?

Ekološki kmetje pravimo da ne. Naše vasi so še bogate in lepe. Drevesa še obrodijo okusne sadeže in tudi ljudje so še, ki se ne vdajo. Res je, da nas je dosti manj kot pred desetletji ali stoletjem, ko je praktično vsak znal posaditi svoje drevo in si sam vzgojiti zelenjavo, a tehnokratski razvoj je naredil svojo pot. Tako je svoj pečat pustil tudi na preobrazbi naših prehranskih navad. Čas je, da naredimo korak naprej k naravi in korak naprej k lokalnemu prehranjevanju. Potrudimo se, da bo veriga čim krajša in podpirajmo slovenskega kmeta, pa čeprav je majhen.

Zdrava prehrana iz domačega vrta je želja večine ljudi. A marsikdo tega nima na voljo, saj se pojavljajo ovire kot so:

-         svojega vrta sploh nimamo, ker živimo v mestu,

-         nimamo časa za pridelovanje lastne hrane,

-         nimamo smisla ali želje po pridelovanju, seveda pa želimo dobro in zdravo jesti.

Iz teh težav je v Italiji nastala dobra poslovna ideja, koncept si lahko ogledate na povezavi Le verdure del mio orto. Enostavno povedano gre takole: pri ekološkem kmetu rezerviramo »svoj vrtiček«, na katerem se posadi zelenjava po naših željah. Ko kmet hrano pridela, jo dostavi na dom. Zadeva se plača vnaprej in stane najmanj 850 eurov, odvisno od površine.

Poslovni model je dober za kmeta in kupca. Kmet ima že na začetku leta prodan pridelek ali bolje rečeno površino – s prodajo se mu ni potrebno ukvarjati, zato lahko več časa nameni pridelovanju in doseže še boljše rezultate. Le enkrat na teden mora dostaviti pridelek. Kupec pa ima »svoj zelenjavni vrt« in lahko odloča o tem, kaj se bo posadilo ter spremlja rast (fotografije po mailu). Sem prepričan, da bo vsak kupec navdušen nad tem, kaj vse je mogoče pridelati na npr. 30 m2. In seveda navdušen nad dejstvom, da lastno hrano, pridelano na ekološki način, dobi enkrat tedensko na dom.

Moti me visoka cena, ki je prisotna v italijanskem modelu. V Sloveniji bi to zagotovo šlo za manj denarja, saj so pri nas razdalje za dostavo na dom bistveno krajše.

Bi projekt lahko zaživel v Sloveniji? Če si želite imeti »zelenjavni rent-a-vrt« mi pošljite mail na maks.vrecko@sveze.si. Mail mi pošljite tudi, če ste kmet in bi pridelovali po opisanem principu. Ideja je posnemanja vredna, a zahteva manjši miselni preskok v glavah kmetov in kupcev ter prilagoditev slovenskim razmeram. Na blogu Sveže.si bom poročal o rezultatih.

Tekst: Peter Studen, Martina Gajšek



Potrošniki z vsakodnevno odbiro živil neposredno vplivamo na klimatske spremembe. S polnjenjem vozička nevede povzročimo velike ali male izpuste CO2. Če izberemo proizvode, ki imajo deklaracijo le v slovenščini, bomo naredili za naš planet veliko več, kot če izberemo izdelek, ki ima na zadnji strani večjezične (5 ali več) opise. Prvi je iz Slovenije, drugi od kdo ve kod. Marketing z oglaševanjem tujih artiklov je nemalokrat kriv za naše neokoljske odločitve. Vsakodnevno se vdajamo skušnjavi: super akcijam, XXL ponudbam, trajno nizki ceni …, kjer zaradi razlike nekaj centov pozabimo na slovensko, domače, lokalno.



Skupaj z lokalnim gre tudi sezonskost, kjer nastopi težava kako jo definirati. Po najinem mnenju bi jo določila kot: v sezonsko sveže sadje in zelenjava spada vse, kar je mogoče v nekem obdobju pridelati v našem podnebnem pasu na poljih, vrtovih in v neogrevanih rastlinjakih in kar je možno skladiščiti brez dodatne porabe energije (to ne velja za meso in mesne izdelke in mleko in mlečne izdelke, ker je za skladiščenje nujno potrebna energija za ohlajanje)

.

Obdobje dostopnosti nekega živila lahko podaljšamo s tradicionalnim konzerviranjem kot so: sušenje, kisanje, dimljenje, soljenje, hranjenje korenovk v zasipnicah ali podobni postopki, za katere niso potrebna fosilna goriva.


So lokalna jabolka v hladilnicah sezonska? Ne ravno, a še vedno so z vidika trošenja energije primernejša kot jabolka iz Nove Zelandije ali iz Čila sredi maja.

Kako vpliva nakup tropskega sadja na klimatske spremembe? Takšen nakup, tudi če je to tropsko ekološko sadje, slabo vpliva, saj je prevoz z ladjo ali celo letalom zelo obremenjujoč. Želja po tropskem sadežu izhaja iz agresivnih pristopov trgovcev, ki nam vsiljujejo sadeže, ki jih še pred desetimi leti nismo niti poznali.



Je moja zelenjava z vrta, shranjenja v hladilni skrinji, sezonska? Ne, ampak novejše skrinje z učinkovito izrabo energije manj prispevajo h klimatskim spremembam kot svež nizozemski paradižnik pridelan na hidroponiki v januarju. Ob tem pa se tudi postavlja ogromen izziv – ali lahko gospodinjstva dandanes živijo brez skrinje? V večjem gospodinjstvu zelo težko, v enočlanskih stanovanjih pa bi šlo, če gospodinja posvoji bližnjega kmeta, ki ima urejena skladišča.

Kaj na primer naj jem sezonskega v mesecu februarju? Pri kmetu so vedno na voljo sveži siri, skute, jogurti, surovo mleko in maslo, prav tako so v zimskem času pogoste koline. Od zelenjave pa vse gomoljnice (krompir, korenje, koleraba, zelena, pastinak, rdeča pesa, črna redkvica, sveža repa,..), sveže listne zelenjave v neogrevanih plastenjakih, tunelih ali na prostem pa radič, motovilec, špinača, solata rjavka, endivja. Ne smemo pa pozabiti tudi na slovenske tradicionalne jedi, ki so aktualne pozimi – kisla repa in zelje ter sarma. Potem pa so še tukaj jedi iz suhega fižola, graha in jedi ter vložene zelenjave in sadja. Čez celo leto so na voljo vsi mlevski izdelki, olja, med,...

Pišeta: Tina Gajšek in Maks Vrečko

Trgovina je velik obremenjujoč okoljski faktor s tonami na novo proizvedenih odpadnih embalaž. Lokalna hrana, pridelana v lokalnem okolju, lahko tu veliko pomaga. Če se nekomu zdi, da je dovolj, da plastične blagajniške HDPE vrečke zmanjšamo za na primer 18%, je mogoče to za okolje krepko premalo. Če vemo, da se plastika po naravni poti razkraja sto in več let in če jih na leto proizvedemo več kot 100 milijonov ton, potem je jasno, da kot civilizacija nismo okoljsko ozaveščeni, prej nasprotno – smo popolnoma brezbrižni do okolja, ki nas obdaja.

Večina nas niti ne poskusi, da bi sami pridelali hrano, obenem zvesto kupujemo tudi vodo v prozornih steklenicah z oznako PE, za katero je bilo porabljene okoli 2 dcl nafte in par litrov čiste vode. In to v Sloveniji, kjer pitna voda teče iz pipe! Če je v novi eri moderno govoriti tudi o klimatskih spremembah, potem nas ravno klima opozarja, da business in trgovanje v sedanji obliki ni perspektivno za tako imenovano razvito civilizacijo.

A ni nujno, da je scenarij tako črn in brezizhoden. Če bi vsaka družina s svojim vrtom pridelala sveže sadje in zelenjavo, bi kot družba proizvedli toliko manj embalaž. Bomo angleško travco in okrasno grmovje zamenjali s čim produktivnejšim?

Lokalna hrana se lahko prideluje na lastnem vrtu ali pri lokalnem kmetu. Da ne bo pomote, to ni zategovanje pasu, to je preobrazba življenjskih navad, ki nas na daljši rok bogatijo in nas delajo bolj človeške.

Dilema embalaž – katero naj izberem, da bom eko?

Priporočamo:
- gajbice ali leseni zabojček iz lokalnega lesa
- lanene ali konopljine vreče (žal konopljine ne bomo dobili lokalnega porekla!)
- platnene vrecke iz ekološkega bombaža
- steklene povratne embalaže
- bio razgradljive vrečke za smeti (če se že morajo)
- bio razgradljive vrečke za skrinjo

Smiselna je tudi uporaba že uporabljene plastične ali kartonske embalaže (embalaža, s katero je hrana prispela od proizvajalca do veletrgovca), ki jo včasih lahko dobimo na blagajnah. Seveda takšne embalaže po prihodu domov ne vržemo stran, temveč še uporabimo – za nadaljne nakupe lokalne hrane.

V razmislek pa še ena fotografija: jabolka so položena v plastiko, le-ta pa je v kartonu. Na jabolkih pa je nalepka. Smo sposobni kupiti jabolka iz »no-name« zaboja?