Maks Vrečko

Oglejmo si primer, ko si zahteve kupca trgovec in kmet napačno razlagata.

Jagode so že po naravi sadje, ki ni obstojno. Zato ima trgovec težko nalogo, da vse nabavljene jagode sproti proda in naslednji dan zopet nabavi nove. Zaradi nihanja v povpraševanju hitro pride do presežka in na policah ostanejo jagode, ki so stare, gnile ali celo plesnive. Ker takšnih jagod nihče noče jesti, so trgovci začeli pritiskati na kmete, da jim dostavijo obstojnejše sorte.


Slika: Tako svetlečih, svežih jagod pri veletrgovcih ne moremo kupiti.

Kmetje so s to zahtevo stopili do žlahtniteljev sort in po nekaj letih so bile na trgu že jagode, ki so bile izjemno robustne. V primerjavi z navadnimi jagodami so kar hrustale. Trgovci so bili navdušeni, saj je bila obstojnost podaljšana za nekaj dni. Kupci tega navdušenja z njimi niso delili, saj »nove« jagode še zdaleč niso bile okusne. Posledica tega je bila, da so bili oškodovani vsi »partnerji«: kupec je prenehal kupovati jagode in je bil prikrajšan za eno vrsto sadja, trgovec in kmet pa sta morala zmanjšati prodajo in pridelavo. Posledično je tudi žlahtnitelj sort prodal manj sadik.

Sedaj žlahtnitelji iščejo sorte, ki bi bile okusne IN obstojne, kar pa je precej težje doseči kot sorte, ki so okusne ALI obstojne. Ta trend je seveda prisoten tudi pri drugih vrstah sadja in zelenjave, ki nima dolgega roka trajanja. Zato upam, da mi bo čimprej uspelo popularizirati uporabo žive vode, s katero na povsem naraven način ob celo boljšem okusu bistveno podaljšamo obstojnost živil.