Maks Vrečko

Konec avgusta je v vseh večjih in manjših medijih v Sloveniji zazvenela udarna novica: Mleko iz gorenjskih mlekomatov je okuženo!  Ob takšni novici vsi zastrižemo z ušesi in ko je bila omenjena še bakterija coxielle burnetti, je bilo jasno – še en kmet, ki je pacek! Potem so nas še malo zastrašili z mrzlico Q in hitro je mleko iz mlekomatov dobilo črno piko.

Resnica je precej drugačna. V bistvu je popolnoma normalno (in zaželjeno), če so v mleku bakterije. So nujno potrebne za pravilno delovanje našega organizma in brez bakterij nas že zdavnaj ne bi bilo več.

Surovo mleko je živo in v njem so živi organizmi (v enem mililitru je lahko kar 100 000 bakterij!), kar je za naš organizem koristno. Nasprotno od surovega mleka je homogenizirano mleko, ki ima rok trajnosti 120 dni. Kaj je bolj koristno piti naj presodi vsak sam.

Malo preveč zagnani državni organi so povzročili veliko gospodarsko škodo, saj so neupravičeno zagnali preplah med potrošniki.  Pri kmetu Mulej Jožetu iz Bleda, ki je tragični junak te zgodbe, do sedaj še nikoli niso našli zdravju nevarnih bakterij. Tudi zadnja analiza je pokazala enako.

Testiranje mleka je opravil VURS, ki je svojo nalogo opravil korektno. Iz njihovega uradnega dopisa je jasno razvidno, da tveganje z omenjeno bakterijo ni veliko (prenos z mlekom ni verjeten) in da ga je možno kontrolirati s prekuhavanjem, kar pa je tako ali tako označeno na vsakem mlekomatu. Zaradi tega VURS ni odredil prepovedi dajanja takšnega mleka na trg, niti ni zahteval obveščanje potrošnikov. Vendar VURS po zakonu o tem mora obvestiti Zavod za zdravstveno varstvo, kjer so o tem popolnoma po nepotrebnem obvestili medije.  Mediji seveda živijo od vročih novic in zgodba se je odvila.



Na srečo vsi ljudje še niso izgubili kompasa, kar dokazuje podporno pismo, ki ga je dobil Jože Mulej:

Spoštovani g. Mulej!

»Zgroženo berem, kakšne neumnosti govorijo uradne osebe o vašem mleku, novinarji pa nekritično povzemajo! Kot svetovalka za dojenje, ki že deset let raziskuje mleko (ne samo materino, predvsem raziskujem razliko med surovim in nepasteriziranim in vplive na zdravje otrok), se vam oglašam s strokovnim poročilom, najboljšim doslej v mednarodnem merilu, s katerim se lahko branite (priponka). V nekaj dneh, ko vzpostavim stanje na svoji spletni strani, kot si ga želim, ga bom uradno objavila, sem ga pa v minulih dveh letih že posredovala nekaterim ljudem v interno uporabo. Pošiljam vam ga v priponki, lahko ga objavite na spletni strani, prevod je moj, a tega nisem navedla, ker se mi ne zdi potrebno. Morda lahko poročilo pošljete svojim uporabnikom, ki se bodo obrnili na vas, tako bodo še raje pili vaše mleko. Z uradnimi organi se pač ne da bosti, oni imajo svoj prav, tudi če nimajo prav. Ljudem je treba povedati, da so določene bakterije vedno na nas, zraven nas, okoli nas (to velja za salmonelo, q mrzlico, brucelozo...), vendar pa to še ne pomeni, da bo prišlo do okužbe. MLEKO VSEBUJE BAKTERIJE, TO JE NJEGOVA LASTNOST, brez tega ni kisanja, ni skute in sira!!! V surovem mleku so te bakterije v naravnem ravnovesju, mleko kvečjemu fermentira, ne razpade in ne gnije, ne povzroča okužb, kakršne sugerirajo razni neizobraženi inšpektorji in institucije. Samo v segretem, pasteriziranem in sterilnem mleku (in hkrati v umazanem mleku, ki se ga segreje, da se umazanijo prikriva) pride do izbruhov bakterij, od katerih človek lahko zelo resno zboli; kar 60-krat hitreje se lahko bakterije tedaj namnožijo, eksplodirajo, da razgradijo propadajoče (pasterizirano, poškodovano) mleko.  Pri tem sproščajo strupe, zaradi katerih pride do okužb. Tega ljudje ne vejo, treba jim bo povedati, in to ne enkrat, saj se propaganda proti surovemu mleku vrši že več kot pol stoletja! Preden bodo ljudje razumeli, bo trajalo.

Obrnila se bom tudi na g. Mirana Šubica, ki je pisal članek v Dnevniku, vi pa lahko obvestite in informirate še druge medije, če se vam zdi potrebno.

Vztrajajte, ne dopustite, da vam ignoranca neizobraženih uradnikov pokvari posel in odvzame ljudem tisto, kar je najbolj zdravo! V Kaliforniji, oazi v ZDA, se gospod, ki je avtor poročila (AV) že desetletja bori za pravico do uživanja surovega mleka, to nikakor ni samoumevna pravica, veliki brat gre daleč in tudi nam jo lahko vzamejo. Tega se je zares bati.«

mag. Mojca Vozelj


Za konec pa bodo zagotovo ostala neodgovorjena naslednja vprašanja:
- Komu je v interesu strašenje potrošnikov?
- Kdo bo Jožetu Muleju kril gospodarsko škodo zaradi padca prodaje?
- Kako naj se kmet (brez močne PR-službe) v zavaruje v takšnih primerih?