Trgovina je velik obremenjujoč okoljski faktor s tonami na novo proizvedenih odpadnih embalaž. Lokalna hrana, pridelana v lokalnem okolju, lahko tu veliko pomaga. Če se nekomu zdi, da je dovolj, da plastične blagajniške HDPE vrečke zmanjšamo za na primer 18%, je mogoče to za okolje krepko premalo. Če vemo, da se plastika po naravni poti razkraja sto in več let in če jih na leto proizvedemo več kot 100 milijonov ton, potem je jasno, da kot civilizacija nismo okoljsko ozaveščeni, prej nasprotno – smo popolnoma brezbrižni do okolja, ki nas obdaja.
Večina nas niti ne poskusi, da bi sami
pridelali hrano, obenem zvesto kupujemo tudi vodo v prozornih steklenicah z
oznako PE, za katero je bilo porabljene okoli 2 dcl nafte in par litrov čiste
vode. In to v Sloveniji, kjer pitna voda teče iz pipe! Če je v novi eri moderno
govoriti tudi o klimatskih spremembah, potem nas ravno klima opozarja, da
business in trgovanje v sedanji obliki ni perspektivno za tako imenovano
razvito civilizacijo.
A ni nujno, da je scenarij tako črn in
brezizhoden. Če bi vsaka družina s svojim vrtom pridelala sveže sadje in
zelenjavo, bi kot družba proizvedli toliko manj embalaž. Bomo angleško travco
in okrasno grmovje zamenjali s čim produktivnejšim?
Lokalna hrana se lahko prideluje na lastnem vrtu ali
pri lokalnem kmetu. Da ne bo pomote, to ni zategovanje pasu, to je preobrazba
življenjskih navad, ki nas na daljši rok bogatijo in nas delajo bolj človeške.
Dilema embalaž – katero naj izberem, da bom
eko?
Priporočamo:
- gajbice ali leseni zabojček iz lokalnega
lesa
- lanene ali konopljine vreče (žal
konopljine ne bomo dobili lokalnega porekla!)
- platnene vrecke iz ekološkega bombaža
- steklene povratne embalaže
- bio razgradljive vrečke za smeti (če se
že morajo)
- bio razgradljive vrečke za skrinjo
Smiselna
je tudi uporaba že uporabljene plastične ali kartonske embalaže (embalaža, s
katero je hrana prispela od proizvajalca do veletrgovca), ki jo včasih lahko
dobimo na blagajnah. Seveda takšne embalaže po prihodu domov ne vržemo stran,
temveč še uporabimo – za nadaljne nakupe lokalne hrane.
V razmislek pa še ena fotografija: jabolka so položena v plastiko, le-ta pa je v kartonu. Na jabolkih pa je nalepka. Smo sposobni kupiti jabolka iz »no-name« zaboja?









Maks Vrečko
Komentarji
Objava nima komentarjev.