Maks Vrečko

Sem velik ljubitelj medu, o njegovem pomenu za zdravje (apiterapija) pa ne vem kaj dosti. Zato sem si z veseljem prebral sestavek, ki ga je napisal primarij Peter Kapš dr. med., specialist internist. V njem so koristne informacije, ki vam jih v nekoliko skrajšani obliki posredujem:

Čebelji pridelki in  ZDRAVJE- mnenje strokovnjaka

Velik pomen za zdravje imajo v medu flavonoidi, ki delujejo antioksidativno, protivnetno, proti mirobno in zavirajo tvorbo krvnih strdkov. Antioksidaanti so odstranjevalci škodljivih prostih radikalov, preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola LDL in s tem zmanjšujejo začepitev venčnih srčnih žil.

V 100 g medu je kalcij (do 8 mg) in železo (do 32 mg) in druge rudninske snovi, ki preprečujejo osteoporozo, utrujenost, slabokrvnost, bolečine in krče v mišicah ter varujejo jetra. V nosečnosti pomagajo pri normalnem razvoju ploda in zmanjšujejo pogostost bruhanja.

Če otrok v času bolezni, stradanja ali hude vročine ne dobi dovolj ogljikovih hidratov in vode, se preveč izčrpajo glikogenske rezerve, izdihani zrak pri prizadetem otroku zaudarja po acetonu, ketonska telesa se izločajo s sečem. Otroku pripravimo krepčilni napitek iz 16 g medu, ki ga raztopimo v litru vode. Napitek učinkuje tudi na rast in težo, otrok lažje premaguje okužbo.

Med pospešuje rast zob in kosti in deluje blago odvajalno. Otrokov organizem pri rednem uživanju medu tudi bolje izkorišča magnezijeve spojine iz hrane. Pametno je, da običajni (kristalni) sladkor v prehrani otrok nadomestimo z medom.

Med je oves za srčno mišico. Ni nadomestilo za predpisana zdravila za srce, ampak njihovo koristno dopolnilo. Z rednim uživanjem medu si okrepimo delovanje jeter (holinergični glukotilni faktor). Med deluje blago tudi pri vnetju želodčne in črevesne sluznice (želodčni in črevesni katar). Pri rednem uživanju medu imamo urejeno odvajanje blata (antracenski glikozidi v medu se v črevesju spremenijo v antrakinone, ki delujejo odvajalno).

Uničuje tudi strupe v telesu in vzpodbuja tvorbo encima strjevanja krvi (tkivna trombokinaza). Med učinkovito nadomesti minerale, je učinkovit pri kroničnem vnetju ledvic, železo in baker pa sta pomembna za tvorbo rdečih krvničk.

Med poveča sprejemno zmogljivost sluznice v dihalih. Eterična olja v medu učinkujejo spodbujajoče na oslabele sapnice, sluz na migetalčnem epiteliju se mehča, lažje odtrga in potuje proti ustom.

 

Toliko o medu s strani slovenskega strokovnjaka, če koga zanima še več, pa Čebelarska zveza Slovenije organizira predavanje mednarodnega strokovnjaka dr. Rodoljuba Živadinoviča, ki bo o apiterapiji predaval 7. oktobra ob 19.30 v kulturnem domu na Breznici. Predavanje bo trajalo 1,5 ure.

Evropa brez meja ne pomeni samo, da se pri nas zelo hitro pojavijo kakšne dobre stvari, ampak da mimogrede dobimo tudi kakšne bedarije. Ena od njih je ponarejen sir, ki je zaenkrat razširjen v Nemčiji. Zelo težko ga ločimo od naravnega - okus je podoben siru Gauda, po izgledu ni razlik. Tudi topi se enako, v primerjavi z naravnim pa je 40 % cenejši! 

To je seveda magnet za vsakega, ki za svoje produkte porabi veliko sira, v ospredju so zagotovo picerije. Nenazadnje ponarejen sir prenese višjo temperaturo peke, zato je tudi pica spečena bistveno hitreje. Ponarejen sir izdelujejo iz vode, rastlinskih maščob, beljakovin in arom. V bistvu je prava katastrofa, da v času takšnih presežkov mleka v Evropi izumijo ponarejen sir.

Obstoja tudi vmesna varianta, ko v pravi sir dodajo rastlinske maščobe. No, ta sir pa je že pri nas. Očitno bo tudi pri siru potrebno brati drobni tisk, da bomo vedeli, kaj je notri.

Že tako ali tako v trgovini pri našem najboljšem sosedu lahko izbiram med dvema Ementalerjema – nemškim in slovenskim. Moram priznati, da me kar malo pogreje, ko mi prodajalka celo najprej ponudi nemškega. Jasno, ker je cenejši in prodajalka mi zgolj želi ustreči. Je morda notri že kaj rastlinskih maščob? Kdo bi vedel…

Žal je tako, da smo za »izum« ponarejenega sira odgovorni tudi mi, kupci in ne samo dobička željni picopeki. Stalno želimo imeti nižje in nižje cene. In prodajalci nam v tej želji poskušajo ustreči.

Ementalec bo še vedno moj najbolj priljubljeni sir. In ko mi bo prodajalka zopet ponudila nemškega, se ji bom prijazno nasmehnil, odklonil in si zaželel slovenskega.

Spletna tržnica Sveže.si deluje 1 mesec in kar presenečen sem nad pozitivnim odzivom. Obisk je nad pričakovanji, saj imamo več kot 2.500 enkratnih obiskovalcev, veliko je tudi prijav na e-novice, čeprav se ekipa Sveže.si trenutno največ ukvarja z zagotavljanjem čim širše ponudbe dobre in kakovostne slovenske hrane na spletni tržnici.

V tem času so najbolj aktualna zgodnja jabolka, predvsem sorti gala in elstar. Priporočam Sadjarstvo Markuta pri Kranju (imajo tudi dober jabolčni sok, ki je pravkar dobil srebrno medaljo na mednarodnem ocenjevanju v Italiji) in Kmetijo pri Pecarju na Srednji Dobravi pri Radovljici, kjer boste poleg jabolk lahko kupili še domača jajca in različne suhomesnate izdelke. Srednja Dobrava je tudi lepa izletniška točka, a jo le malokdo pozna.

Nasad jabolk


Na področju zelenjave je v tem času najbolj zanimiva paprika za vlaganje. Dobite jo lahko na Kmetiji Hrašar pri Vranskem, imajo tudi super paprike za pečenje. Priprava je enostavna, da bolj ne bi mogla biti, saj jih očiščene (ali cele) zgolj popečete in na njih dodate sesekljan česen. Po želji jih lahko obogatite z olivnim oljem, črnim poprom in peteršiljem. Moški lahko s to preprosto jedjo prijetno presenetimo svoje najdražje.

Vesel sem, da na Sveže.si lahko ponudimo tudi dober kruh, ki ga imajo na Kmetiji Gregorc pri Mavčičah. In če se boste odpravili tja, nikar ne pozabite kupiti tudi orehovih štrukeljčkov. Prvič slišite? Tudi jaz nisem vedel, kaj je to. Ampak so prva liga!

Kruh iz krušne peči

Na področju sveže hrane je najbolj aktualno sveže mleko, saj se vsak dan postavi kakšen nov mlekomat. Na Sveže.si jih je trenutno prisotnih 5 (Gorenjska), v kratkem jih bo še 9 (tudi Ljubljana). Mleko iz mlekomatov vam zares priporočam, ker kot ljubitelj mleka vem, o čem govorim. Ne bom vas obremenjeval z razlagami, kaj vse so prednosti svežega, neobdelanega mleka, lahko rečem le, da je (skoraj nepokvarljivo pasterizirano in homogenizirano) mleko, ki sem ga toliko let z veseljem pil, v resnici bolj malo podobno pravemu mleku.

Če poleg svežega mleka želite še kakšen mladi sir, skuto ali domači jogurt, je pravi naslov Poličarjeva kmetija pri Naklem, ki je le 2 minuti od gorenjske avtoceste, izvoz Kranj zahod.

Trenutno je ponudba na spletni tržnici Sveže.si nekoliko bolj skoncentrirana na Gorenjsko, ker tukaj poznam največ kmetov in sem jih najprej povabil k sodelovanju. Osrednjeslovensko regijo za zdaj pokriva Kmetija Novak na Saveljski cesti v Ljubljani, ki ima široko ponudbo zelenjave.

V Sloveniji je trenutno postavljenih 15 mlekomatov in prepričan sem, da jih bo čez kakšno leto okoli 120. Mlekomati imajo namreč toliko prednosti (za kupca in kmeta), da si enostavno zaslužijo, da so postavljeni v vsakem večjem mestu.

Revolucijo je že 28. aprila v Medvodah začel Mis Tomaž, ki se je uspel prebiti skozi administrativne in druge ovire za postavitev prvega mlekomata. Obenem je imel tudi toliko poguma, da je tvegal in v projekt investiral precej denarja. Ko se je izkazalo, da so ljudje novo pridobitev sprejeli z navdušenjem, se je vsul pravi plaz mlekomatov. Tako praktično ne mine teden, da se ne bi postavila en ali dva nova.

»Mlekomati so zakon«, pravijo znanci, ki so zadevo preizkusili. Z njimi se popolnoma strinjam in mleko redno kupujem na mlekomatu. Ker mi je všeč in ker je zdravo.

Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je odličen dogodek za predstavitev spletne tržnice Sveže.si. Ravno zato sem se z ekipo spletne tržnice v sredo 2. septembra udeležil Sejma. Odziv obiskovalcev pa tudi raztavljalcev je bil pozitiven, od nekaterih celo navdušujoč. Ideja, da jim lahko pomagamo pripeljati kupce na njihovo dvorišče in s tem povečamo prodajo, je požela veliko zanimanje. Našo predstavitev je zaznamovalo sporočilo, da pridelovalci s predstavitvijo na spletni tržnici Sveže.si, lahko povečajo prodajo brez posrednikov. To je preprost odgovor na vedno bolj prisotno vprašanje kmetov – Kako povečati prodajo? Preprosto – Predstavite se na Sveže.si.


Slika: Predstavitveni prostor na sejmu

Kmetijstvo je predvsem v sezoni obiranja panoga, kjer je potrebno veliko delovne sile. Če te delovne sile ni, kmetom ne preostane drugega, kakor da zmanjšajo velikost nasadov in ta trend je v Evropi nedvomno prisoten. 

Za primerjavo lahko povem lastno izkušnjo: leta 1998 se je na oglas za pomoč pri obiranju jagod javilo preko 100 ljudi. Leta 2008, v zadnjem »letu debelih krav« so se na enak oglas javili le trije obiralci. V letu 2009 je zaradi psiholoških in drugih učinkov recesije delo zopet postalo cenjeno: javilo se je 30 ljudi. Oglas sploh ni bil potreben!

Na portalu RTV Slovenija si lahko ogledamo prispevek, ki je bil objavljen 18.8.2009. Zanimivi so komentarji na prispevek. Večinoma ljudje na projekt gledajo z odobravanjem, precejšnja debata pa se je razvila okoli cene mleka. Nekateri so namreč mnenja, da so prej kupce s ceno mleka odirali veletrgovci, sedaj pa jih kmetje, ki dobijo za mleko 4x toliko kot pri odkupu na debelo.

Za prodajo mleka preko mlekomata kmet mora:

-       nabaviti mlekomat,

-       pridobiti ustrezna dovoljenja za postavitev,

-       plačevati najemnino za prostor,

-       plačevati elektriko za obratovanje,

-       imeti kombi za prevoz mleka do mlekomata,

-       imeti napravo za čiščenje praznih posod iz mlekomata,

-       dnevno voziti sveže mleko do mlekomata.

 

Stroški zgoraj omenjenih postavk sploh niso majhni. Je pa res, da se kmetom postavitev mlekomata splača, saj sicer ne bi šli v investicijo. Vendar je razlika v ceni normalna, cena pa zaokrožena na 1 eur zgolj zaradi tega, ker avtomat za jemanje denarja ne omogoča vračanja drobiža.

Nekateri stvari vrednotijo zgolj skozi ceno. Pa vendar osnovna formula za vrednotenje nakupa govori: V = C x K (vrednosti = cena x kakovost). Pri nakupu svežega mleka je vrednost nakupa bistveno višja od 1 €. A več o tem kdaj drugič.

V petek, 14.8. je bil zagnan mlekomat na Bledu. Ker sem pri postavljanju naprave malo sodeloval tudi sam, sem kar ponosen. Jože mi je idejo predstavil sredi junija in po dveh mesecih zadeva stoji. Kar hitro, če upoštevamo, da je bilo potrebno pripraviti cel kup stvari, od katerih je nakup mlekomata še najmanjši problem. Ko je treba nekaj narediti, se pokaže, da je Jože res sposoben.

Ta teden je bilo še najbolj pestro, saj smo imeli v ponedeljek dva sestanka, kako bi označili mlekomat, v torek je prišel Cveto Zaplotnik z Gorenjskega glasa delat intervju, v sredo je Sandi pripravil oblikovanje nalepk za mlekomat, v enem dnevu jih je Niko iz Cut Bled tudi naredil in v petek je bila zadeva postavljena. Pa še transparent je bilo potrebno narediti, iz Italije je prišel proizvajalec mlekomata, da je pokazal kako natančno zadeva deluje...

Včeraj sva si z Jožetom pridobitev ogledovala na mestu samem, na Bledu pri zgradbi TNP. Zgleda dobro, le ob cesti bi bilo potrebno dati še eno usmerjevalno tablo, pa luč bo treba montirati, da se bo dobro videlo tudi zvečer.


Ampak glavna stvar se že dogaja. Ljudem je mlekomat všeč in že kupujejo mleko. Včeraj zvečer sem bil na lokaciji 20 minut in prišle so tri stranke. Četrta stranka pa sem bil jaz iz zvečer že pil odlično mleko. Fajn!

Oglejmo si primer, ko si zahteve kupca trgovec in kmet napačno razlagata.

Jagode so že po naravi sadje, ki ni obstojno. Zato ima trgovec težko nalogo, da vse nabavljene jagode sproti proda in naslednji dan zopet nabavi nove. Zaradi nihanja v povpraševanju hitro pride do presežka in na policah ostanejo jagode, ki so stare, gnile ali celo plesnive. Ker takšnih jagod nihče noče jesti, so trgovci začeli pritiskati na kmete, da jim dostavijo obstojnejše sorte.


Slika: Tako svetlečih, svežih jagod pri veletrgovcih ne moremo kupiti.

Kmetje so s to zahtevo stopili do žlahtniteljev sort in po nekaj letih so bile na trgu že jagode, ki so bile izjemno robustne. V primerjavi z navadnimi jagodami so kar hrustale. Trgovci so bili navdušeni, saj je bila obstojnost podaljšana za nekaj dni. Kupci tega navdušenja z njimi niso delili, saj »nove« jagode še zdaleč niso bile okusne. Posledica tega je bila, da so bili oškodovani vsi »partnerji«: kupec je prenehal kupovati jagode in je bil prikrajšan za eno vrsto sadja, trgovec in kmet pa sta morala zmanjšati prodajo in pridelavo. Posledično je tudi žlahtnitelj sort prodal manj sadik.

 

Sedaj žlahtnitelji iščejo sorte, ki bi bile okusne IN obstojne, kar pa je precej težje doseči kot sorte, ki so okusne ALI obstojne. Ta trend je seveda prisoten tudi pri drugih vrstah sadja in zelenjave, ki nima dolgega roka trajanja. Zato upam, da mi bo čimprej uspelo popularizirati uporabo žive vode, s katero na povsem naraven način ob celo boljšem okusu bistveno podaljšamo obstojnost živil.