Maks Vrečko

Analiza dogajanja na področju oskrbe s hrano pokaže, da se veliko ljudi zaveda problematike, pa tudi izzivov na tem področju. Samooskrba s hrano iz leta v leto pada, očitno je v nebo vpijoče dejstvo: kmetje imajo težave pri prodaji (ali pa za pridelke niso ustrezno plačani), kupci pa jedo uvoženo hrano.

To je nedvomno posledica odprtih meja in vedno hitrejšega pretoka hrane. Slovenski kmet mora tekmovati z velikimi tujimi pridelovalci ter korporacijami in zaradi ekonomije obsega je upanje za uspeh majhno. Vendar zgodovina kaže, da je tudi številčnejšega in močnejšega nasprotnika je možno premagati, a zgolj tako, da delamo kot eden.

Analiza pokaže, da sedaj ni tako. Obstaja cel kup projektov, ki se vsak posamezno loteva tega izziva. Rešitev in različnih pristopov je ravno toliko, kot je izvajalcev. To sicer ima določene prednosti, vendar je nedvomno učinkovitost manjša.

To je eden od glavnih razlogov, da smo se odločili za združitev projektov Moja Tržnica in spletne tržnice Sveže.si. Za oba projekta bo od sedaj naprej skrbel Andrej Dorrer (andrej@mojatrznica.si ), sam pa bom sodeloval kot zunanji svetovalec.

Z združitvijo smo pridobili na širini ponudbe, obenem pa tudi logistiko odkupa pridelkov ter njihove dostave na dom. Prihodnost bo pokazala, ali se bo procesu združevanja moči pridružil še kakšen soroden projekt. Andreju na njegovi poti želim veliko uspehov, saj je jasno, da mu poguma in vztrajnosti ne manjka.

Konec avgusta je v vseh večjih in manjših medijih v Sloveniji zazvenela udarna novica: Mleko iz gorenjskih mlekomatov je okuženo!  Ob takšni novici vsi zastrižemo z ušesi in ko je bila omenjena še bakterija coxielle burnetti, je bilo jasno – še en kmet, ki je pacek! Potem so nas še malo zastrašili z mrzlico Q in hitro je mleko iz mlekomatov dobilo črno piko.

Resnica je precej drugačna. V bistvu je popolnoma normalno (in zaželjeno), če so v mleku bakterije. So nujno potrebne za pravilno delovanje našega organizma in brez bakterij nas že zdavnaj ne bi bilo več.

Surovo mleko je živo in v njem so živi organizmi (v enem mililitru je lahko kar 100 000 bakterij!), kar je za naš organizem koristno. Nasprotno od surovega mleka je homogenizirano mleko, ki ima rok trajnosti 120 dni. Kaj je bolj koristno piti naj presodi vsak sam.

Malo preveč zagnani državni organi so povzročili veliko gospodarsko škodo, saj so neupravičeno zagnali preplah med potrošniki.  Pri kmetu Mulej Jožetu iz Bleda, ki je tragični junak te zgodbe, do sedaj še nikoli niso našli zdravju nevarnih bakterij. Tudi zadnja analiza je pokazala enako.

Testiranje mleka je opravil VURS, ki je svojo nalogo opravil korektno. Iz njihovega uradnega dopisa je jasno razvidno, da tveganje z omenjeno bakterijo ni veliko (prenos z mlekom ni verjeten) in da ga je možno kontrolirati s prekuhavanjem, kar pa je tako ali tako označeno na vsakem mlekomatu. Zaradi tega VURS ni odredil prepovedi dajanja takšnega mleka na trg, niti ni zahteval obveščanje potrošnikov. Vendar VURS po zakonu o tem mora obvestiti Zavod za zdravstveno varstvo, kjer so o tem popolnoma po nepotrebnem obvestili medije.  Mediji seveda živijo od vročih novic in zgodba se je odvila.



Na srečo vsi ljudje še niso izgubili kompasa, kar dokazuje podporno pismo, ki ga je dobil Jože Mulej:

Spoštovani g. Mulej!

»Zgroženo berem, kakšne neumnosti govorijo uradne osebe o vašem mleku, novinarji pa nekritično povzemajo! Kot svetovalka za dojenje, ki že deset let raziskuje mleko (ne samo materino, predvsem raziskujem razliko med surovim in nepasteriziranim in vplive na zdravje otrok), se vam oglašam s strokovnim poročilom, najboljšim doslej v mednarodnem merilu, s katerim se lahko branite (priponka). V nekaj dneh, ko vzpostavim stanje na svoji spletni strani, kot si ga želim, ga bom uradno objavila, sem ga pa v minulih dveh letih že posredovala nekaterim ljudem v interno uporabo. Pošiljam vam ga v priponki, lahko ga objavite na spletni strani, prevod je moj, a tega nisem navedla, ker se mi ne zdi potrebno. Morda lahko poročilo pošljete svojim uporabnikom, ki se bodo obrnili na vas, tako bodo še raje pili vaše mleko. Z uradnimi organi se pač ne da bosti, oni imajo svoj prav, tudi če nimajo prav. Ljudem je treba povedati, da so določene bakterije vedno na nas, zraven nas, okoli nas (to velja za salmonelo, q mrzlico, brucelozo...), vendar pa to še ne pomeni, da bo prišlo do okužbe. MLEKO VSEBUJE BAKTERIJE, TO JE NJEGOVA LASTNOST, brez tega ni kisanja, ni skute in sira!!! V surovem mleku so te bakterije v naravnem ravnovesju, mleko kvečjemu fermentira, ne razpade in ne gnije, ne povzroča okužb, kakršne sugerirajo razni neizobraženi inšpektorji in institucije. Samo v segretem, pasteriziranem in sterilnem mleku (in hkrati v umazanem mleku, ki se ga segreje, da se umazanijo prikriva) pride do izbruhov bakterij, od katerih človek lahko zelo resno zboli; kar 60-krat hitreje se lahko bakterije tedaj namnožijo, eksplodirajo, da razgradijo propadajoče (pasterizirano, poškodovano) mleko.  Pri tem sproščajo strupe, zaradi katerih pride do okužb. Tega ljudje ne vejo, treba jim bo povedati, in to ne enkrat, saj se propaganda proti surovemu mleku vrši že več kot pol stoletja! Preden bodo ljudje razumeli, bo trajalo.

Obrnila se bom tudi na g. Mirana Šubica, ki je pisal članek v Dnevniku, vi pa lahko obvestite in informirate še druge medije, če se vam zdi potrebno.

Vztrajajte, ne dopustite, da vam ignoranca neizobraženih uradnikov pokvari posel in odvzame ljudem tisto, kar je najbolj zdravo! V Kaliforniji, oazi v ZDA, se gospod, ki je avtor poročila (AV) že desetletja bori za pravico do uživanja surovega mleka, to nikakor ni samoumevna pravica, veliki brat gre daleč in tudi nam jo lahko vzamejo. Tega se je zares bati.«

mag. Mojca Vozelj


Za konec pa bodo zagotovo ostala neodgovorjena naslednja vprašanja:
- Komu je v interesu strašenje potrošnikov?
- Kdo bo Jožetu Muleju kril gospodarsko škodo zaradi padca prodaje?
- Kako naj se kmet (brez močne PR-službe) v zavaruje v takšnih primerih?

Kinodvor ima na sporedu film Hrana d.d. in odločil sem se za ogled. Čeprav je film posnet v ZDA, je tudi za naše razmere še kako aktualen. Običajno se stvari z nekajletnim zamikom (ki se vedno bolj skrajšuje) pojavijo tudi pri nas.

Film prikazuje sodobno prehranjevalno verigo, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen. Vse za ceno dobička. Če dobiček zahteva, da piščanci na farmah v celotnem življenju sploh ne vidijo sonca, potem se tako tudi zgodi. Včasih so piščance na farmah redili 12 tednov, danes le 7. Ker je v trgovinah največ povpraševanja po piščančjih prsih, je proizvodnja usmerjena v čim večjo rast tega dela telesa. Tako usmerjena proizvodnja (namenoma nisem uporabil izraza pridelava) ima neizogibne posledice – piščanci zaradi velike teže telesa sploh niso sposobni hoditi. Močno se poveča tudi občutljivost na bolezni. Žal se odpravlja posledico in ne problema, zato se množično uporabljajo antibiotiki. Ki jih kupci posredno pojemo in zagotavljam vam, da nimajo blagodejnega delovanja na naš organizem.

Nič drugače ni pri govedoreji, prašičereji… V filmu vidimo prizore, ki jih ne želimo videti. Življenje bodočih izdelkov je podrejeno zgolj čim hitrejši rasti, ravnanje v klavnicah brutalno. Te mine, da bi sploh še jedel meso. Da sploh ne omenjam sužnjelastniških razmer, ki vladajo v teh obratih.

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!

Vegetarijanska alternativa ima svoje slabosti, ker je jasno prikazano, da boste v trgovini (tudi pri nas) le težko kupili hrano, ki ne bi vsebovala soje ali koruze, ki sta v večini primerov gensko spremenjeni.

V filmu vidimo obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar sploh nimajo izbire. Če kmet v ZDA ne želi pridelovati gensko spremenjene soje, hitro dobi poziv na sodišče. Tam ga čaka vojska odvetnikov multinacionalke M., ki je lastnik gensko spremenjenih semen. Kmetu za branjenje pred lažnivimi obtožbami hitro zmanjka denarja in prisiljen je v dogovor. Denar zmaga.

Ob gledanju filma se zavemo, kako dragocena je hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca. V filmu je bil zanimiv primer kupca, ki se je za ekološko pridelanega piščanca peljal 500 km daleč. Njegova izjava: »Splača se!«.

Izziv je mogoče rešiti zgolj s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, trgovca in kupca. In iz tega vidika je nujno širjenje ustreznih informacij, kamor sodi tudi film Hrana d.d. Dovolj je šokanten, da se resno zamislimo nad prehransko industrijo, pa tudi nad našimi nakupnimi odločitvami. Zato se sprašujem, zakaj se film predvaja zgolj v mali dvorani Kina Dvor, ki sprejme le peščico obiskovalcev? Zakaj se film ne prikazuje po srednjih in višjih šolah? Zakaj ga ne vidijo kmetje? In tudi trgovci bi si ga morali ogledati, ker imajo v svojih rokah enega od ključev do rešitve, kar je bilo v filmu tudi jasno prikazano.

Ta članek je namenjen vsem, ki se ukvarjate s pridelovanjem hrane. V času 16-letnega ukvarjanja s tem področjem ter na podlagi enoletnega delovanja spletne tržnice Sveže.si sem pridobil nekaj izkušenj o tem, kaj naj bi pridelovali v prihodnosti. Te izkušnje želim deliti, zato sem se odločil za pričujoči zapis.

Pred odgovorom na vprašanje »Kaj naj pridelujem?« je bolj na mestu vprašanje »Kako naj pridelujem?«

Odgovor je jasen: konvencionalno pridelovanje hrane je še vedno v večini, vendar vedno bolj stopa v ospredje ekološka pridelava. Stopnje rasti so na različnih trgih različno visoke, vendar prav vse študije kažejo na pospešeno rast tega področja. In če imate konvencionalno pridelavo, začnite z integrirano. Če imate integrirano, začnite z ekološko.

To je seveda lažje napisati kot storiti. Gre za dolgoročne procese, ki vključujejo menjavo sort in celotne tehnologije pridelovanja. To je lahko že prvi izgovor, da tega tudi ne bi storili.

Vendar ne govorimo o enem koraku, temveč o procesu, ki seveda traja določen čas. Nekateri boste uspeli preiti v ekološki način pridelovanja že v treh letih, drugi v desetih, odvisno od panoge in zahtevnosti. Vendar je izjemno pomembno, da s tem procesom začnemo in ne iščemo izgovorov, zakaj tega ne bi storili. Za začetek lahko del pridelave preusmerimo v ekološki način in si začnemo nabirati izkušnje.

Zvone Černelič je eden od uspešnih ekoloških kmetov.

Ekološko pridelovanje hrane z ustreznimi certifikati ima stroga merila in prav je, da je tako. Vendar tudi v okviru konvencionalne pridelane mineralna gnojila lahko zamenjamo z ekološkimi in/ali zmanjšamo količino uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev. Spremljanje rezultatov bo hitro pokazalo, kaj vse je možno. Vsak ukrep v smeri ekološke pridelave bo zagotovo dobro sprejet tudi pri kupcih.

Edini segment na trgu, ki v Sloveniji vsaj solidno pokrit, je pridelovanje ekološke zelenjave. Kupec lahko zgolj sanja o tem, da bi kupil ekološko pridelano sadje, da o področju mleka in mesa sploh ne govorimo. Enako je na področju jajc, kruha, medu in še bi lahko naštevali. Na teh področjih nekaj pridelovalcev sicer je, vendar imajo običajno vse prodano. Medtem pa se kmetje, ki mleko ali meso pridelujejo na konvencionalen način srečujejo z velikimi presežki, posledično pa nizkimi cenami. Ekološki način pridelovanja ima še eno prednost: zaradi večje dodane vrednosti lahko konkuriramo uvoženi hrani. To omogoča dostojno preživetje tudi na majhnih slovenskih kmetijah, ki so sicer dolgoročno popolnoma nekonkurenčne.

En primer smo lahko v medijih videli pred nedavnim, ko se slovenski pridelovalci žita niso uspeli najbolje utemeljiti, zakaj je slovensko žito dražje od uvoženega. Upam, da bo takšnih primerov čim manj in da bomo lahko bolje izpostavili svojo glavno konkurenčno prednost: slovensko kmetijstvo ni industrija, zato je slovenska hrana boljša od uvožene.

Letošnja pomlad je hladna, zato vsi pridelki malo zamujajo. Kljub temu vam pri naših partnerjih že lahko ponudimo sveže pridelke – v tem času so najbolj aktualne jagode, od zelenjave pa šparglji. Po dolgi zimi bomo lahko na ta način telo zopet napolnili z vitamini.

JAGODE

So najbolj priljubljeno sadje otrok. Pri nakupu jagod velja paziti, da so jagode sveže, saj zelo hitro izgubljajo hranljivo vrednost. Sveže jagode spoznamo po tem, da so svetle barve s svetlečo površino in neuvelimi listki. Nekaj dni stare jagode pač niso več takšne kot sveže, zato jih tudi mi kupujmo rajši večkrat po malo. Za kakšen dan jih sicer lahko damo v hladilnik, a jih pred uživanjem pustimo, da zopet pridobijo sobno temperaturo.

Pri uživanju jagod bomo zaužili veliko vitamina C, ki pomaga pri celjenju poškodb in dviguje splošno odpornost organizma. Folna kislina v jagodah je priporočljiva za nosečnice, saj poskrbi za boljši razvoj otroka. Kalij v plodovih znižujejo previsok krvni pritisk, magnezij pa ščiti srce pred stresom. Pridelovalce jagod na Sveže.si lahko najdete na tej povezavi.

ŠPARGLJI

Imajo izrazit okus in po čistilnem učinku za telo jim skoraj ni para. Učinkovitost delovanja že po nekaj urah potrdi barva in vonj našega urina. Zeleni šparglji so bolj cenjeni kot beli šparglji, saj vsebujejo skoraj še enkrat toliko rudnin in vitaminov.

Vsebujejo vitamine B, C in E, beta karoten, pa tudi nekaj mikroelementov. Poleg čistilnega učinka na telo uravnavajo delovanje žlez ter uravnovešajo razmerje kislin in baz v telesu. Šparglji ali beluši lajšajo revmatične težave in ugodno vplivajo na prebavo.

Odsvetujemo nakup mehkih, upogljivih ali celo pegastih špargljev. Najbolje jih je porabiti takoj po nakupu, v hladilniku pa kakšen dan ali dva zdržijo zaviti v vlažno krpo. V spodnjem delu lahko postanejo oleseneli, zato jih tu olupimo. Priprava je enostavna, meni so najbolj všeč z jajci.

Pridelovalce špargljev si lahko ogledate tukaj.

Pa dober tek!

Poznate Springwise? To je internetni portal, kjer so objavljene različne novosti, ideje in trendi. Zanimivo branje za vsakogar, saj pokrivajo področja od internetnih novosti do novih idej v kmetijstvu.

Oktobra so na Springwisu objavili novico o avtomatih za hrano iz Nemčije, ki jih je proizvajalec poimenoval Regiomat. Ker gredo dobre ideje hitro naprej, lahko govorimo o tem, da so tovrstne naprave že v Sloveniji. Regiomat se pri nas uporablja pod imenom tržnica Sveže.si.

Tovrstni avtomati kmetom pomagajo pri direktni prodaji, kupcem pa je dobra, zdrava hrana s slovenskih kmetij na voljo 24 ur na dan. Prilagodljiva notranjost avtomata omogoča prodajo mleka, jogurtov, jajc, sadja, sokov, sira … Zaradi prilagodljivosti je mogoče aparat uporabljati za različne namene in Jože Mulej s kmetije Mulej je začel s projektom Zdrava mal'ca, o katerem smo že pisali.

Za kmeta so cene avtomata enake kot v Nemčiji, odziv kupcev pa je dober, kar se že vidi na regiomatih, ki so postavljeni na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in v pediatrični kliniki Ljubljana, v kratkem pa bodo postavljeni tudi v Medvodah ter v podhodu železniške postaje v Ljubljani. Če vas o regiomatih oziroma avtomatih za prodajo zdrave hrane zanima več, pokličite Jožeta na telefon 040 224 888 in z veseljem vam bo pomagal.

Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, je ob postavitvi avtomata z zdravo prehrano zapisala sporočilo za javnost:

V Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo letošnji mednarodni dan zdravja, 7. april, obeležili s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano. V njem lahko otroci, ki so po besedah doc. dr. Nataše Fidler Mis, vodje Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki UKCL, najbolj dovzetni za učenje o zdravi prehrani, namesto nezdravih prigrizkov najdejo jabolka, vodo in druge sveže prigrizke slovenskih kmetovalcev. Enako velja za starše otrok in seveda zaposlene v Pediatrični kliniki.

Obeležitev letošnjega mednarodnega dneva zdravja s postavitvijo avtomata z zdravo hrano v prostorih Pediatrične klinike je hkrati tudi povod za ponovni apel glede vsebine avtomatov s hrano Ministrstvu za zdravje, ki ga je nanj že leta 2008 naslovilo Združenje za pravice bolnih otrok, a je doslej, kot je na novinarski konferenci povedala tudi predsednica Združenja, Biserka Marolt Meden, naletelo sicer na načelno podporo – to pa je bilo s strani MZ doslej tudi vse. Novo pobudo bodo nanje te dni naslovili predstavniki Mreže nevladnih organizacij za zdrav način življenja.

Pediatrična klinika UKCL se je s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano odzvala pobudi Mreže zdravja (mreži, ki združuje že več 56 društev in združenj s področja varovanja in ohranjanja zdravja). V čakalnici specialističnih ambulant je tako odslej postavljen nov avtomat s hrano, ki nudi slovenske in sveže izdelke (jabolka, sveži jogurti in sirotko). »S postavitvijo prvega tovrstnega avtomata želimo zdravo prehrano približati otrokom. Želimo, da bi nekoč podobna vsebina lahko nadomestila zdajšnjo nezdravo ponudbo po vsej Pediatrični kliniki,« je ob tej priložnosti na novinarski konferenci dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi slovenska kmetovalca, Janez Trstenjak in Jože Mulej, ki sta »posodobila« avtomat in ga napolnila z vsebino, ki jo priporočajo nutricionisti.

Prof. dr. Rajko Kenda in Jože Mulej ob otvoritvi