Maks Vrečko

Brez vode lahko živimo le en teden, brez hrane en mesec. Voda je v našem življenju izjemno pomembna in zato sem poleg spletne tržnice Sveže.si začel še en projekt: Flaška. To je najboljša osebna steklenica za vodo: enostavna, funkcionalna in ekološka. Uporabljate jo lahko doma ali v službi, v avtu ali na sestanku, pri športu ali na dopustu.



Za vsakodnevno pitje vode verjetno uporabljate različne plastenke, ki niti iz vidika zdravja niti iz vidika ekologije niso najboljše. Druge primernejše izbire do sedaj ni bilo. Flaško lahko uporabljamo večkrat in vsak dan. Z uporabo Flaške boste prihranili denar, saj je voda iz pipe kar približno 1000-krat cenejša od vode v plastenkah, njena kakovost pa boljša. Flaška je posebna tudi za to, ker je njeno steklo informirano. Več o Flaški si lahko ogledate na internetni strani www.flaska.si.

Rdeče niti spletne tržnice Sveže.si so zdravje, ekologija in tudi lokalna hrana, poslanstvo Flaške je v malce preneseni obliki enako. Preizkusite jo, voda iz nje je boljša!

Povzeto po: Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar: Po jutru se dan pozna

Zdrava prehrana je lahko relativen pojem, saj se lahko izkaže, da smo v dobri veri veliko let uživali nekaj, kar s pojmom zdrave prehrane nima nikakršne povezave. Eden od najhujših primerov je homogenizirano mleko.

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih.

Postopek homogenizacije je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je ena najhujših prevar današnjega časa in je v popolnem nasprotju z besedno zvezo zdrava prehrana.

Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.

To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.

Mleko je popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju.

Naravno surovo mleko zdravih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Takšno je tudi najbolj primerno za uživanje in lahko ga kupimo v mlekomatih, ki so danes postavljeni v vsakem večjem mestu.

Katero mleko je zares zdrava prehrana si lahko ogledate v članku o razlikah med vrstami mleka.

Pri svojem delu se držim načela, da skupaj lahko dosežemo več. V Sloveniji je veliko inovativnih in poštenih ljudi, s katerimi je možno sodelovati in uresničevati skupne cilje. Med njimi je tudi Andrej Dorrer, ki skrbi za projekt Moja tržnica.

Če ste si želeli dostavo ekološko pridelanega sadja ali zelenjave na dom in ste doma iz Ljubljane, potem sedaj to lahko storite na povezavi Moja tržnica.

Konkurenčne prednosti so:
- ekološko, sezonsko, slovensko, sveže sadje in zelenjava;
- spletna tržnica (poleg sadja in zelenjave ponudba marmelade, čajev, sokov, mezg, vložene zelenjave, suhega sadja...);
- vnaprej pripravljeni zabojčki s sadjem in zelenjavo ali po svoji izbiri;
- stalno naročilo na zabojček (enkrat tedensko ali na 14 dni) ali enkratno naročilo;
- dostava na dom ali na delovno mesto v Ljubljani.

Za dostavo ali dodatne informacije lahko pokličete na 030 627-624.

Tekst: Martina Gajšek

Pri hrani od daleč je vedno vključenih veliko ljudi in sredstev samo za to, da megalomanski sistem brezhibno deluje. Ste morda kdaj pomislili do kakšnih šokantnih zgodb bi se dokopali, če bi sledili nekemu izdelku, ki ga reklamirajo na letaku kakšnega veletrgovca? In običajno se to zgodi zgolj zaradi nekaj centov razlike.

Ta megalomanski mehanizem smo poimenovali sodobna prehranska veriga, ki ima glavni namen, da nek proizvod ali hrana po čim nižji ceni pride na vaše krožnike. Ni odveč pripomniti, da tudi v verigi velike ribe pojedo majhne ribe. Vendar – ali v Sloveniji ne raste žito in se ne pase drobnica in govedo? Zakaj v kavarnah in čajnicah ponujajo večinoma le čajne mešanice, ki niso bile nabrane v okoliških hribih? Je moja okolica res brez življenja, izropana in ni sposobna več nahraniti okoliško prebivalstvo?

Ekološki kmetje pravimo da ne. Naše vasi so še bogate in lepe. Drevesa še obrodijo okusne sadeže in tudi ljudje so še, ki se ne vdajo. Res je, da nas je dosti manj kot pred desetletji ali stoletjem, ko je praktično vsak znal posaditi svoje drevo in si sam vzgojiti zelenjavo, a tehnokratski razvoj je naredil svojo pot. Tako je svoj pečat pustil tudi na preobrazbi naših prehranskih navad. Čas je, da naredimo korak naprej k naravi in korak naprej k lokalnemu prehranjevanju. Potrudimo se, da bo veriga čim krajša in podpirajmo slovenskega kmeta, pa čeprav je majhen.

Alpsko mleko lahko sedaj v akciji pri znanem veletrgovcu kupite za 1 cent/liter. Seveda, če kupite blago v vrednosti nad 20 eurov. O nesmiselnosti takšnih akcij sem pisal že 20. oktobra 2009 v objavi "krompir po 1 cent". Pri krompirju sem pisal o razvrednotenju hrane kot take, za Alpsko mleko pa lahko govorimo o razvrednotenju mleka in tudi razvrednotenju blagovne znamke Alpsko mleko. V času trajanja akcije bo seveda prodaja kratkotrajno narasla, na dolgi rok pa sem prepričan v negativen trend. Škoda.

Moja stara mama ima nekaj čez 80 let. Odraščala je v časih, ko hrane ni bilo. Ko pridem na obisk, mi še danes vedno odreže popolnoma predebel kos kruha.

Pred nekaj dnevi so jo z reklamami zvabili v novo trgovino. Naključje je hotelo, da je tja prišla nekaj pred 19. uro, ko se trgovina zapre. Na oddelku s kruhom, žemljami in pecivi je opazovala razkošje ponudbe in med nakupom pobarala trgovko, kaj storijo z izdelki, ki jim ostanejo. »Verjetno si tole delavci razdelite med sabo, kajne?«, je menila. Trgovka je odkimala in skrivaj prišepnila: »Ne boste verjeli, ampak vse tole bomo zavrgli.«

Stara mama je bila popolnoma zgrožena, kar ni mogla verjeti, da se to dogaja. Bilo je očitno, da se s takim načinom poslovanja ne strinja niti prodajalka. Ki pa je v velikem sistemu žal popolnoma nemočna.

Zgražamo se nad ljudmi, ki kruh mečejo v kante. Kaj pa veliki sistemi, ki zavržejo na tone hrane? Zaradi nas, ki vedno želimo sveži kruh in široko izbiro (tudi nesezonske) zelenjave. Kaj res te hrane ni mogoče drugače uporabiti? Je res tako narobe, če bi bil na koncu leta čisti dobiček trgovske verige kakšen odstotek nižji? In ali res potrebujemo na izbiro 25 različnih vrst kruha?

Zdrava prehrana iz domačega vrta je želja večine ljudi. A marsikdo tega nima na voljo, saj se pojavljajo ovire kot so:

-         svojega vrta sploh nimamo, ker živimo v mestu,

-         nimamo časa za pridelovanje lastne hrane,

-         nimamo smisla ali želje po pridelovanju, seveda pa želimo dobro in zdravo jesti.

Iz teh težav je v Italiji nastala dobra poslovna ideja, koncept si lahko ogledate na povezavi Le verdure del mio orto. Enostavno povedano gre takole: pri ekološkem kmetu rezerviramo »svoj vrtiček«, na katerem se posadi zelenjava po naših željah. Ko kmet hrano pridela, jo dostavi na dom. Zadeva se plača vnaprej in stane najmanj 850 eurov, odvisno od površine.

Poslovni model je dober za kmeta in kupca. Kmet ima že na začetku leta prodan pridelek ali bolje rečeno površino – s prodajo se mu ni potrebno ukvarjati, zato lahko več časa nameni pridelovanju in doseže še boljše rezultate. Le enkrat na teden mora dostaviti pridelek. Kupec pa ima »svoj zelenjavni vrt« in lahko odloča o tem, kaj se bo posadilo ter spremlja rast (fotografije po mailu). Sem prepričan, da bo vsak kupec navdušen nad tem, kaj vse je mogoče pridelati na npr. 30 m2. In seveda navdušen nad dejstvom, da lastno hrano, pridelano na ekološki način, dobi enkrat tedensko na dom.

Moti me visoka cena, ki je prisotna v italijanskem modelu. V Sloveniji bi to zagotovo šlo za manj denarja, saj so pri nas razdalje za dostavo na dom bistveno krajše.

Bi projekt lahko zaživel v Sloveniji? Če si želite imeti »zelenjavni rent-a-vrt« mi pošljite mail na maks.vrecko@sveze.si. Mail mi pošljite tudi, če ste kmet in bi pridelovali po opisanem principu. Ideja je posnemanja vredna, a zahteva manjši miselni preskok v glavah kmetov in kupcev ter prilagoditev slovenskim razmeram. Na blogu Sveže.si bom poročal o rezultatih.

Jabolčni sok je zelo priljubljen. Razlog za njegovo uživanje je tudi dejstvo, da je pridelan v Sloveniji, kar za večino ostalih vrst sokov težko rečemo. Predelovalci sadja so jabolčni sok do sedaj večinoma točili v litrske steklenice, sedaj pa se vedno bolj uveljavlja nova embalaža za 5 ali 10 litrov soka. Znotraj te embalaže je poseben meh, ki se ob porabi krči. To pomeni, da do soka v nobenem primeru ne more zrak in da se ta sok tudi ne more pokvariti.

Tovrstna embalaža je najbolj primerna za domače zabave, gostinske lokale, podjetja, še posebej pa pri natakanju soka uživajo otroci, ki imajo z običajnimi litrskimi steklenicami lahko težave. Sok lahko pijemo takšen kot je ali pa ga poljubno zmešamo z vodo. 

Jabolčni sok v 5-litrski embalaži je na voljo na različnih kmetijah v okviru spletne tržnice Sveže.si.

Tekst: Peter Studen, Martina Gajšek



Potrošniki z vsakodnevno odbiro živil neposredno vplivamo na klimatske spremembe. S polnjenjem vozička nevede povzročimo velike ali male izpuste CO2. Če izberemo proizvode, ki imajo deklaracijo le v slovenščini, bomo naredili za naš planet veliko več, kot če izberemo izdelek, ki ima na zadnji strani večjezične (5 ali več) opise. Prvi je iz Slovenije, drugi od kdo ve kod. Marketing z oglaševanjem tujih artiklov je nemalokrat kriv za naše neokoljske odločitve. Vsakodnevno se vdajamo skušnjavi: super akcijam, XXL ponudbam, trajno nizki ceni …, kjer zaradi razlike nekaj centov pozabimo na slovensko, domače, lokalno.



Skupaj z lokalnim gre tudi sezonskost, kjer nastopi težava kako jo definirati. Po najinem mnenju bi jo določila kot: v sezonsko sveže sadje in zelenjava spada vse, kar je mogoče v nekem obdobju pridelati v našem podnebnem pasu na poljih, vrtovih in v neogrevanih rastlinjakih in kar je možno skladiščiti brez dodatne porabe energije (to ne velja za meso in mesne izdelke in mleko in mlečne izdelke, ker je za skladiščenje nujno potrebna energija za ohlajanje)

.

Obdobje dostopnosti nekega živila lahko podaljšamo s tradicionalnim konzerviranjem kot so: sušenje, kisanje, dimljenje, soljenje, hranjenje korenovk v zasipnicah ali podobni postopki, za katere niso potrebna fosilna goriva.


So lokalna jabolka v hladilnicah sezonska? Ne ravno, a še vedno so z vidika trošenja energije primernejša kot jabolka iz Nove Zelandije ali iz Čila sredi maja.

Kako vpliva nakup tropskega sadja na klimatske spremembe? Takšen nakup, tudi če je to tropsko ekološko sadje, slabo vpliva, saj je prevoz z ladjo ali celo letalom zelo obremenjujoč. Želja po tropskem sadežu izhaja iz agresivnih pristopov trgovcev, ki nam vsiljujejo sadeže, ki jih še pred desetimi leti nismo niti poznali.



Je moja zelenjava z vrta, shranjenja v hladilni skrinji, sezonska? Ne, ampak novejše skrinje z učinkovito izrabo energije manj prispevajo h klimatskim spremembam kot svež nizozemski paradižnik pridelan na hidroponiki v januarju. Ob tem pa se tudi postavlja ogromen izziv – ali lahko gospodinjstva dandanes živijo brez skrinje? V večjem gospodinjstvu zelo težko, v enočlanskih stanovanjih pa bi šlo, če gospodinja posvoji bližnjega kmeta, ki ima urejena skladišča.

Kaj na primer naj jem sezonskega v mesecu februarju? Pri kmetu so vedno na voljo sveži siri, skute, jogurti, surovo mleko in maslo, prav tako so v zimskem času pogoste koline. Od zelenjave pa vse gomoljnice (krompir, korenje, koleraba, zelena, pastinak, rdeča pesa, črna redkvica, sveža repa,..), sveže listne zelenjave v neogrevanih plastenjakih, tunelih ali na prostem pa radič, motovilec, špinača, solata rjavka, endivja. Ne smemo pa pozabiti tudi na slovenske tradicionalne jedi, ki so aktualne pozimi – kisla repa in zelje ter sarma. Potem pa so še tukaj jedi iz suhega fižola, graha in jedi ter vložene zelenjave in sadja. Čez celo leto so na voljo vsi mlevski izdelki, olja, med,...

Mleko imam zelo rad. Po filozofiji krvnih skupin (skupina B) pač spadam med nomade, ki so uživali predvsem mleko in mlečne izdelke. Dolga leta sem mleko užival popolnoma avtomatsko, sedaj pa sem ugotovil, da je med mlekom in »mlekom« velika razlika.

Surovo mleko: najbolj pristna oblika mleka, saj ni nobenih toplotnih obdelav. Takšno mleko lahko kupujemo pri kmetih ali v mlekomatih in je tudi daleč najbolj zdravo.

Pasterizirano mleko: mleko, ki je le pasterizirano in ne tudi homogenizirano. Na trgu se je pojavilo v zadnjem času, ko so kupci vedno bolj ozaveščeni o škodljivosti homogenizacije mleka.

Sveže mleko: (citiram proizvajalce) "to je mleko, ki po pasterizaciji in homogenizaciji ohrani kar največ hranilnih snovi in je pri temperaturi 6°C obstojno več dni." Pri tem mleku zagotovo lahko opazimo spretnost prehranske industrije, ki je pasterizacijo in homogenizacijo mleka zavila v definicijo »sveže mleko«. Za moje pojme je to zavajanje potrošnikov, saj takšno mleko ni sveže. Ampak to je zgolj moje mnenje.

Trajno mleko: Trajno mleko je mleko z daljšo, 120-dnevno obstojnostjo, obdelano s segrevanjem na ultra visoko temperaturo in postopkom homogenizacije. Do odprtja ga lahko hranimo na sobni temperaturi (do 25°C), po odprtju pa ga pospravimo v hladilnik. Pri takšnih podatkih se lahko vprašamo, koliko je takšno mleko sploh še mleko? Ali je to bolj pobarvana voda z vbrizganimi maščobami?

Pa še beseda o maščobah v mleku: surovo mleko, ki ima 3,6 % ali več maščob je bistveno bolj zdravo od trajnega mleka z 0,5 % maščob.

Dobre informacije o surovem mleku pa najdemo tudi v tem članku Sanje Lončar .

Glede na zmedo (zavajanje) v zvezi s poimenovanjem mleka lahko trdim, da imamo na spletni tržnici Sveže.si zgolj surovo mleko, svežega pa ne. Malce trapasto, a tako pač je.