Maks Vrečko

Jagode in šparglji

Mon, 24 May 2010 12:32:00 GMT

Letošnja pomlad je hladna, zato vsi pridelki malo zamujajo. Kljub temu vam pri naših partnerjih že lahko ponudimo sveže pridelke – v tem času so najbolj aktualne jagode, od zelenjave pa šparglji. Po dolgi zimi bomo lahko na ta način telo zopet napolnili z vitamini.

JAGODE

So najbolj priljubljeno sadje otrok. Pri nakupu jagod velja paziti, da so jagode sveže, saj zelo hitro izgubljajo hranljivo vrednost. Sveže jagode spoznamo po tem, da so svetle barve s svetlečo površino in neuvelimi listki. Nekaj dni stare jagode pač niso več takšne kot sveže, zato jih tudi mi kupujmo rajši večkrat po malo. Za kakšen dan jih sicer lahko damo v hladilnik, a jih pred uživanjem pustimo, da zopet pridobijo sobno temperaturo.

Pri uživanju jagod bomo zaužili veliko vitamina C, ki pomaga pri celjenju poškodb in dviguje splošno odpornost organizma. Folna kislina v jagodah je priporočljiva za nosečnice, saj poskrbi za boljši razvoj otroka. Kalij v plodovih znižujejo previsok krvni pritisk, magnezij pa ščiti srce pred stresom. Pridelovalce jagod na Sveže.si lahko najdete na tej povezavi.

ŠPARGLJI

Imajo izrazit okus in po čistilnem učinku za telo jim skoraj ni para. Učinkovitost delovanja že po nekaj urah potrdi barva in vonj našega urina. Zeleni šparglji so bolj cenjeni kot beli šparglji, saj vsebujejo skoraj še enkrat toliko rudnin in vitaminov.

Vsebujejo vitamine B, C in E, beta karoten, pa tudi nekaj mikroelementov. Poleg čistilnega učinka na telo uravnavajo delovanje žlez ter uravnovešajo razmerje kislin in baz v telesu. Šparglji ali beluši lajšajo revmatične težave in ugodno vplivajo na prebavo.

Odsvetujemo nakup mehkih, upogljivih ali celo pegastih špargljev. Najbolje jih je porabiti takoj po nakupu, v hladilniku pa kakšen dan ali dva zdržijo zaviti v vlažno krpo. V spodnjem delu lahko postanejo oleseneli, zato jih tu olupimo. Priprava je enostavna, meni so najbolj všeč z jajci.

Pridelovalce špargljev si lahko ogledate tukaj.

Pa dober tek!

Si Ekologičen?

Tue, 04 May 2010 07:32:00 GMT

Na spletnem portalu Sveže.si radi podpiramo vsak projekt, ki ima enake vrednote in cilje. Zato je prav, da na kratko predstavimo spletni portal www.ekologicen.si, kjer lahko dobimo cel kup informacij, povezanih z našim okoljem. Na tem portalu boste našli tako recepte, kako kaj dobrega skuhati, kot tudi članke z naslovom: "Prehrana po zdravju prijaznih načelih".

Povzemamo poslanstvo portala: "Sama ideja Ekologičen je inovativna, saj beseda ekologičen v slovenskem jeziku še ne obstaja. Mi smo jo skovali iz dveh besed ekološki in logičen. Ekologičen je torej vsak, ki v skladu s svojo logiko oziroma zavestjo deluje ekološko. Ekologičen je tisti, ki v skladu z zdravim razumom upošteva ekološka načela, kar pomeni, da živi in razmišlja ekološko ter kot upravljavec okolja, proizvajalec ali potrošnik deluje tako, da s svojim delovanjem ne ruši naravnega ravnovesja in ne škoduje svojemu organizmu.

Cilj projekta je spodbujanje zavedanja posameznikov o tem, kaj je na področju ekologije za njihovo življenje in življenje njihovih svojcev koristno, dobro in uresničljivo. Posamezniku pomagamo najti poti, da bo lahko v skladu s svojimi zmožnostmi uresničeval ekološka načela, ki vključujejo zdravo prehrano, skrb za svoje zdravje, druženje, bivanje v naravi, ohranjanje okolja in podobno. V posameznikovem razmišljanju je potreben premik, ki vodi v nov življenjski stil, medtem ko večja dodatna časovna in finančna vlaganja niso potrebna, kvečjemu se zmanjšajo. Ekološka povezanost posameznikov in njihov odnos do sebe in domačega okolja je ključ do ohranitve osebnega zdravja in slovenske krajine."

Zadnji stavek si velja zapomniti, saj smo tudi na Sveže.si prepričani, da lahko le s povezovanjem dosežemo več. Vabljeni k ogledu www.ekologičen.si.

Zdravi prigrizki

Sun, 25 Apr 2010 09:04:00 GMT

3.000 otrok je sodelovalo v raziskavi o tem, na kakšen način se prehranjujejo. O rezultatih raziskave spregovori doc. dr. Nataša Fidler Mis, ki tudi obrazloži, kaj so zdravi prigrizki in kaj je hrana, ki nima prehranske vrednosti. Studio 12 je pripravilo prispevek o zdravih prigrizkih, avtomatih za hrano in mlekomatih, kar si lahko ogledate v 15-minutnem prispevku.

Regiomat tudi v Sloveniji!

Fri, 16 Apr 2010 10:32:00 GMT

Poznate Springwise? To je internetni portal, kjer so objavljene različne novosti, ideje in trendi. Zanimivo branje za vsakogar, saj pokrivajo področja od internetnih novosti do novih idej v kmetijstvu.

Oktobra so na Springwisu objavili novico o avtomatih za hrano iz Nemčije, ki jih je proizvajalec poimenoval Regiomat. Ker gredo dobre ideje hitro naprej, lahko govorimo o tem, da so tovrstne naprave že v Sloveniji. Regiomat se pri nas uporablja pod imenom tržnica Sveže.si.

Tovrstni avtomati kmetom pomagajo pri direktni prodaji, kupcem pa je dobra, zdrava hrana s slovenskih kmetij na voljo 24 ur na dan. Prilagodljiva notranjost avtomata omogoča prodajo mleka, jogurtov, jajc, sadja, sokov, sira … Zaradi prilagodljivosti je mogoče aparat uporabljati za različne namene in Jože Mulej s kmetije Mulej je začel s projektom Zdrava mal'ca, o katerem smo že pisali.

Za kmeta so cene avtomata enake kot v Nemčiji, odziv kupcev pa je dober, kar se že vidi na regiomatih, ki so postavljeni na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in v pediatrični kliniki Ljubljana, v kratkem pa bodo postavljeni tudi v Medvodah ter v podhodu železniške postaje v Ljubljani. Če vas o regiomatih oziroma avtomatih za prodajo zdrave hrane zanima več, pokličite Jožeta na telefon 040 224 888 in z veseljem vam bo pomagal.

Avtomat z zdravo prehrano

Sat, 10 Apr 2010 16:30:00 GMT

Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, je ob postavitvi avtomata z zdravo prehrano zapisala sporočilo za javnost:

V Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo letošnji mednarodni dan zdravja, 7. april, obeležili s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano. V njem lahko otroci, ki so po besedah doc. dr. Nataše Fidler Mis, vodje Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki UKCL, najbolj dovzetni za učenje o zdravi prehrani, namesto nezdravih prigrizkov najdejo jabolka, vodo in druge sveže prigrizke slovenskih kmetovalcev. Enako velja za starše otrok in seveda zaposlene v Pediatrični kliniki.

Obeležitev letošnjega mednarodnega dneva zdravja s postavitvijo avtomata z zdravo hrano v prostorih Pediatrične klinike je hkrati tudi povod za ponovni apel glede vsebine avtomatov s hrano Ministrstvu za zdravje, ki ga je nanj že leta 2008 naslovilo Združenje za pravice bolnih otrok, a je doslej, kot je na novinarski konferenci povedala tudi predsednica Združenja, Biserka Marolt Meden, naletelo sicer na načelno podporo – to pa je bilo s strani MZ doslej tudi vse. Novo pobudo bodo nanje te dni naslovili predstavniki Mreže nevladnih organizacij za zdrav način življenja.

Pediatrična klinika UKCL se je s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano odzvala pobudi Mreže zdravja (mreži, ki združuje že več 56 društev in združenj s področja varovanja in ohranjanja zdravja). V čakalnici specialističnih ambulant je tako odslej postavljen nov avtomat s hrano, ki nudi slovenske in sveže izdelke (jabolka, sveži jogurti in sirotko). »S postavitvijo prvega tovrstnega avtomata želimo zdravo prehrano približati otrokom. Želimo, da bi nekoč podobna vsebina lahko nadomestila zdajšnjo nezdravo ponudbo po vsej Pediatrični kliniki,« je ob tej priložnosti na novinarski konferenci dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi slovenska kmetovalca, Janez Trstenjak in Jože Mulej, ki sta »posodobila« avtomat in ga napolnila z vsebino, ki jo priporočajo nutricionisti.

Prof. dr. Rajko Kenda in Jože Mulej ob otvoritvi

Zdrava malca

Sat, 10 Apr 2010 16:31:00 GMT

Kmetija Trstenjak, ki ima v Ljubljani postavljene jabolkomate in kmetija Mulej, ki ima avtomate »Zdravo malca« postavljene na Bledu in Radovljici, sta združili moči.
Oblikovali sta popolnoma novo ponudbo, ki je v Ljubljani zaživela 7.4. in sicer v pediatrični kliniki. Naslednji avtomat Zdrava malca bo postavljen v železniškem podhodu. Na enem prodajnem mestu bo stal prodajni avtomat za milkshake (14 različnih okusov) in avtomat v katerem bodo različni jogurti, sirotkin napitek, jabolčni sok, jabolka, suho sadje in različne štručke. Posebnost novih prodajnih mest je v tem, da želita kmetiji ponuditi potrošnikom ZDRAVO MALICO brez posrednikov. V obeh aparatih bo mleko in mlečni proizvodi iz kmetije Mulej in jabolka, sok in suho sadje iz kmetije Trstenjak, Ljutomer. Vsi proizvodi bodo brez konzervansov in umetnih dodatkov.

Paradižnik naš vsakdanji

Sat, 10 Apr 2010 16:32:00 GMT

Paradižnik je za krompirjem v Evropi druga najbolj priljubljena povrtnina. Hočemo ga jesti vsak dan in tehnologija to omogoča. Sedaj, na koncu zime, v trgovinah in na stojnicah lahko kupimo španski paradižnik. Izvira iz pokrajine Almerija, ki ima največji delež sonca v Evropi in je včasih služila kot kulisa špageti westernom Sergia Leoneja. Sedaj bi bila lahko kulisa za film s sužnjelastniško tematiko. Tukaj je v sodobno prehransko verigo vpletenih 100.000 duš, ki na trideset tisoč hektarjih površin (plastičnih rastlinjakov) pridelujejo paradižnik, ki ga pozimi jemo po vsej Evropi.

Matematika je jasna: kupec v trgovini za kilogram paradižnika ne želi plačati več kot dva evra, zato mora biti strošek pridelave nižji od 50 centov na kilogram. To pomeni, da se proizvodnja (uporabil sem izraz proizvodnja in ne pridelava – med njima je veliko razlike) izplača le tako, da delavec za svoje delo dobi zelo slabo plačilo: evro do evro in pol na uro. Delavci večinoma prihajajo iz Maroka, pa tudi podsaharske Afrike in Romunije. Njihove življenjske razmere so katastrofalne, saj živijo kar med rastlinjaki.

In kakšen je španski paradižnik, pridelan sredi zime? Večinoma so to sorodniki sorte Daniela, za katero je značilen t.i. »long-life shell«. Po domače povedano je paradižnik izjemno trd, da prenese vse transporte (od pet do osem dni), pa tudi otipavanje v trgovini. O dobrem okusu se težko pogovarjamo, čeprav ga žlahtnitelji sort poskušajo izboljšati.

Španskemu paradižniku se v trgovinah izven sezone pridelovanja domačega paradižnika le težko izognemo. Alternativa ni dosti boljša, saj denimo na Nizozemskem in v Belgiji paradižnik gojijo izključno v visoko tehnoloških rastlinjakih. Hidroponika (način gojenja rastlin brez uporabe zemlje) je ključ pridelave v tem delu Evrope.

Zgodba španskega paradižnika je ena od tipičnih zgodb prehranske industrije, ki jih potrošniki ne želimo niti slišati, niti vedeti. Življenje je vendar lahko tako udobno – zakaj bi pozimi jedli le kislo zelje, ko je na policah toliko dobrot?

Želite piti boljšo vodo?

Tue, 09 Mar 2010 13:04:00 GMT

Brez vode lahko živimo le en teden, brez hrane en mesec. Voda je v našem življenju izjemno pomembna in zato sem poleg spletne tržnice Sveže.si začel še en projekt: Flaška. To je najboljša osebna steklenica za vodo: enostavna, funkcionalna in ekološka. Uporabljate jo lahko doma ali v službi, v avtu ali na sestanku, pri športu ali na dopustu.

Za vsakodnevno pitje vode verjetno uporabljate različne plastenke, ki niti iz vidika zdravja niti iz vidika ekologije niso najboljše. Druge primernejše izbire do sedaj ni bilo. Flaško lahko uporabljamo večkrat in vsak dan. Z uporabo Flaške boste prihranili denar, saj je voda iz pipe kar približno 1000-krat cenejša od vode v plastenkah, njena kakovost pa boljša. Flaška je posebna tudi za to, ker je njeno steklo informirano. Več o Flaški si lahko ogledate na internetni strani www.flaska.si.

Rdeče niti spletne tržnice Sveže.si so zdravje, ekologija in tudi lokalna hrana, poslanstvo Flaške je v malce preneseni obliki enako. Preizkusite jo, voda iz nje je boljša!

Je mleko zdrava prehrana?

Wed, 03 Mar 2010 09:05:00 GMT

Povzeto po: Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar: Po jutru se dan pozna

Zdrava prehrana je lahko relativen pojem, saj se lahko izkaže, da smo v dobri veri veliko let uživali nekaj, kar s pojmom zdrave prehrane nima nikakršne povezave. Eden od najhujših primerov je homogenizirano mleko.

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih.

Postopek homogenizacije je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je ena najhujših prevar današnjega časa in je v popolnem nasprotju z besedno zvezo zdrava prehrana.

Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.

To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.

Mleko je popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju.

Naravno surovo mleko zdravih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Takšno je tudi najbolj primerno za uživanje in lahko ga kupimo v mlekomatih, ki so danes postavljeni v vsakem večjem mestu.

Katero mleko je zares zdrava prehrana si lahko ogledate v članku o razlikah med vrstami mleka.

Sodobna prehranska veriga

Mon, 15 Feb 2010 11:14:00 GMT

Tekst: Martina Gajšek

Pri hrani od daleč je vedno vključenih veliko ljudi in sredstev samo za to, da megalomanski sistem brezhibno deluje. Ste morda kdaj pomislili do kakšnih šokantnih zgodb bi se dokopali, če bi sledili nekemu izdelku, ki ga reklamirajo na letaku kakšnega veletrgovca? In običajno se to zgodi zgolj zaradi nekaj centov razlike.

Ta megalomanski mehanizem smo poimenovali sodobna prehranska veriga, ki ima glavni namen, da nek proizvod ali hrana po čim nižji ceni pride na vaše krožnike. Ni odveč pripomniti, da tudi v verigi velike ribe pojedo majhne ribe. Vendar – ali v Sloveniji ne raste žito in se ne pase drobnica in govedo? Zakaj v kavarnah in čajnicah ponujajo večinoma le čajne mešanice, ki niso bile nabrane v okoliških hribih? Je moja okolica res brez življenja, izropana in ni sposobna več nahraniti okoliško prebivalstvo?

Ekološki kmetje pravimo da ne. Naše vasi so še bogate in lepe. Drevesa še obrodijo okusne sadeže in tudi ljudje so še, ki se ne vdajo. Res je, da nas je dosti manj kot pred desetletji ali stoletjem, ko je praktično vsak znal posaditi svoje drevo in si sam vzgojiti zelenjavo, a tehnokratski razvoj je naredil svojo pot. Tako je svoj pečat pustil tudi na preobrazbi naših prehranskih navad. Čas je, da naredimo korak naprej k naravi in korak naprej k lokalnemu prehranjevanju. Potrudimo se, da bo veriga čim krajša in podpirajmo slovenskega kmeta, pa čeprav je majhen.

Moja tržnica in Sveže.si povezani

Mon, 15 Feb 2010 11:21:00 GMT

Pri svojem delu se držim načela, da skupaj lahko dosežemo več. V Sloveniji je veliko inovativnih in poštenih ljudi, s katerimi je možno sodelovati in uresničevati skupne cilje. Med njimi je tudi Andrej Dorrer, ki skrbi za projekt Moja tržnica.

Če ste si želeli dostavo ekološko pridelanega sadja ali zelenjave na dom in ste doma iz Ljubljane, potem sedaj to lahko storite na povezavi Moja tržnica.

Konkurenčne prednosti so:
- ekološko, sezonsko, slovensko, sveže sadje in zelenjava;
- spletna tržnica (poleg sadja in zelenjave ponudba marmelade, čajev, sokov, mezg, vložene zelenjave, suhega sadja...);
- vnaprej pripravljeni zabojčki s sadjem in zelenjavo ali po svoji izbiri;
- stalno naročilo na zabojček (enkrat tedensko ali na 14 dni) ali enkratno naročilo;
- dostava na dom ali na delovno mesto v Ljubljani.

Za dostavo ali dodatne informacije lahko pokličete na 030 627-624.

Alpsko mleko za 1 cent!?

Thu, 21 Jan 2010 07:12:00 GMT

Alpsko mleko lahko sedaj v akciji pri znanem veletrgovcu kupite za 1 cent/liter. Seveda, če kupite blago v vrednosti nad 20 eurov. O nesmiselnosti takšnih akcij sem pisal že 20. oktobra 2009 v objavi "krompir po 1 cent". Pri krompirju sem pisal o razvrednotenju hrane kot take, za Alpsko mleko pa lahko govorimo o razvrednotenju mleka in tudi razvrednotenju blagovne znamke Alpsko mleko. V času trajanja akcije bo seveda prodaja kratkotrajno narasla, na dolgi rok pa sem prepričan v negativen trend. Škoda.

Moja stara mama v novi trgovini z živili

Tue, 12 Jan 2010 12:00:00 GMT

Moja stara mama ima nekaj čez 80 let. Odraščala je v časih, ko hrane ni bilo. Ko pridem na obisk, mi še danes vedno odreže popolnoma predebel kos kruha.

Pred nekaj dnevi so jo z reklamami zvabili v novo trgovino. Naključje je hotelo, da je tja prišla nekaj pred 19. uro, ko se trgovina zapre. Na oddelku s kruhom, žemljami in pecivi je opazovala razkošje ponudbe in med nakupom pobarala trgovko, kaj storijo z izdelki, ki jim ostanejo. »Verjetno si tole delavci razdelite med sabo, kajne?«, je menila. Trgovka je odkimala in skrivaj prišepnila: »Ne boste verjeli, ampak vse tole bomo zavrgli.«

Stara mama je bila popolnoma zgrožena, kar ni mogla verjeti, da se to dogaja. Bilo je očitno, da se s takim načinom poslovanja ne strinja niti prodajalka. Ki pa je v velikem sistemu žal popolnoma nemočna.

Zgražamo se nad ljudmi, ki kruh mečejo v kante. Kaj pa veliki sistemi, ki zavržejo na tone hrane? Zaradi nas, ki vedno želimo sveži kruh in široko izbiro (tudi nesezonske) zelenjave. Kaj res te hrane ni mogoče drugače uporabiti? Je res tako narobe, če bi bil na koncu leta čisti dobiček trgovske verige kakšen odstotek nižji? In ali res potrebujemo na izbiro 25 različnih vrst kruha?

Rent-a-vrt: poslovna priložnost za kmete, zdrava prehrana za kupce

Mon, 11 Jan 2010 11:59:00 GMT

Zdrava prehrana iz domačega vrta je želja večine ljudi. A marsikdo tega nima na voljo, saj se pojavljajo ovire kot so:

- svojega vrta sploh nimamo, ker živimo v mestu,

- nimamo časa za pridelovanje lastne hrane,

- nimamo smisla ali želje po pridelovanju, seveda pa želimo dobro in zdravo jesti.

Iz teh težav je v Italiji nastala dobra poslovna ideja, koncept si lahko ogledate na povezavi Le verdure del mio orto. Enostavno povedano gre takole: pri ekološkem kmetu rezerviramo »svoj vrtiček«, na katerem se posadi zelenjava po naših željah. Ko kmet hrano pridela, jo dostavi na dom. Zadeva se plača vnaprej in stane najmanj 850 eurov, odvisno od površine.

Poslovni model je dober za kmeta in kupca. Kmet ima že na začetku leta prodan pridelek ali bolje rečeno površino – s prodajo se mu ni potrebno ukvarjati, zato lahko več časa nameni pridelovanju in doseže še boljše rezultate. Le enkrat na teden mora dostaviti pridelek. Kupec pa ima »svoj zelenjavni vrt« in lahko odloča o tem, kaj se bo posadilo ter spremlja rast (fotografije po mailu). Sem prepričan, da bo vsak kupec navdušen nad tem, kaj vse je mogoče pridelati na npr. 30 m2. In seveda navdušen nad dejstvom, da lastno hrano, pridelano na ekološki način, dobi enkrat tedensko na dom.

Moti me visoka cena, ki je prisotna v italijanskem modelu. V Sloveniji bi to zagotovo šlo za manj denarja, saj so pri nas razdalje za dostavo na dom bistveno krajše.

Bi projekt lahko zaživel v Sloveniji? Če si želite imeti »zelenjavni rent-a-vrt« mi pošljite mail na maks.vrecko@sveze.si. Mail mi pošljite tudi, če ste kmet in bi pridelovali po opisanem principu. Ideja je posnemanja vredna, a zahteva manjši miselni preskok v glavah kmetov in kupcev ter prilagoditev slovenskim razmeram. Na blogu Sveže.si bom poročal o rezultatih.

Jabolčni sok v petlitrski embalaži

Mon, 14 Dec 2009 07:31:00 GMT

Jabolčni sok je zelo priljubljen. Razlog za njegovo uživanje je tudi dejstvo, da je pridelan v Sloveniji, kar za večino ostalih vrst sokov težko rečemo. Predelovalci sadja so jabolčni sok do sedaj večinoma točili v litrske steklenice, sedaj pa se vedno bolj uveljavlja nova embalaža za 5 ali 10 litrov soka. Znotraj te embalaže je poseben meh, ki se ob porabi krči. To pomeni, da do soka v nobenem primeru ne more zrak in da se ta sok tudi ne more pokvariti.

Tovrstna embalaža je najbolj primerna za domače zabave, gostinske lokale, podjetja, še posebej pa pri natakanju soka uživajo otroci, ki imajo z običajnimi litrskimi steklenicami lahko težave. Sok lahko pijemo takšen kot je ali pa ga poljubno zmešamo z vodo.

Jabolčni sok v 5-litrski embalaži je na voljo na različnih kmetijah v okviru spletne tržnice Sveže.si.