Maks Vrečko

Skupaj zmoremo več!

Mon, 12 Sep 2011 07:15:00 GMT

Analiza dogajanja na področju oskrbe s hrano pokaže, da se veliko ljudi zaveda problematike, pa tudi izzivov na tem področju. Samooskrba s hrano iz leta v leto pada, očitno je v nebo vpijoče dejstvo: kmetje imajo težave pri prodaji (ali pa za pridelke niso ustrezno plačani), kupci pa jedo uvoženo hrano.

To je nedvomno posledica odprtih meja in vedno hitrejšega pretoka hrane. Slovenski kmet mora tekmovati z velikimi tujimi pridelovalci ter korporacijami in zaradi ekonomije obsega je upanje za uspeh majhno. Vendar zgodovina kaže, da je tudi številčnejšega in močnejšega nasprotnika je možno premagati, a zgolj tako, da delamo kot eden.

Analiza pokaže, da sedaj ni tako. Obstaja cel kup projektov, ki se vsak posamezno loteva tega izziva. Rešitev in različnih pristopov je ravno toliko, kot je izvajalcev. To sicer ima določene prednosti, vendar je nedvomno učinkovitost manjša.

To je eden od glavnih razlogov, da smo se odločili za združitev projektov Moja Tržnica in spletne tržnice Sveže.si. Za oba projekta bo od sedaj naprej skrbel Andrej Dorrer (andrej@mojatrznica.si ), sam pa bom sodeloval kot zunanji svetovalec.

Z združitvijo smo pridobili na širini ponudbe, obenem pa tudi logistiko odkupa pridelkov ter njihove dostave na dom. Prihodnost bo pokazala, ali se bo procesu združevanja moči pridružil še kakšen soroden projekt. Andreju na njegovi poti želim veliko uspehov, saj je jasno, da mu poguma in vztrajnosti ne manjka.

Neumnost: okuženo mleko iz gorenjskih mlekomatov

Wed, 31 Aug 2011 06:36:00 GMT

Konec avgusta je v vseh večjih in manjših medijih v Sloveniji zazvenela udarna novica: Mleko iz gorenjskih mlekomatov je okuženo! Ob takšni novici vsi zastrižemo z ušesi in ko je bila omenjena še bakterija coxielle burnetti, je bilo jasno – še en kmet, ki je pacek! Potem so nas še malo zastrašili z mrzlico Q in hitro je mleko iz mlekomatov dobilo črno piko.

Resnica je precej drugačna. V bistvu je popolnoma normalno (in zaželjeno), če so v mleku bakterije. So nujno potrebne za pravilno delovanje našega organizma in brez bakterij nas že zdavnaj ne bi bilo več.

Surovo mleko je živo in v njem so živi organizmi (v enem mililitru je lahko kar 100 000 bakterij!), kar je za naš organizem koristno. Nasprotno od surovega mleka je homogenizirano mleko, ki ima rok trajnosti 120 dni. Kaj je bolj koristno piti naj presodi vsak sam.

Malo preveč zagnani državni organi so povzročili veliko gospodarsko škodo, saj so neupravičeno zagnali preplah med potrošniki. Pri kmetu Mulej Jožetu iz Bleda, ki je tragični junak te zgodbe, do sedaj še nikoli niso našli zdravju nevarnih bakterij. Tudi zadnja analiza je pokazala enako.

Testiranje mleka je opravil VURS, ki je svojo nalogo opravil korektno. Iz njihovega uradnega dopisa je jasno razvidno, da tveganje z omenjeno bakterijo ni veliko (prenos z mlekom ni verjeten) in da ga je možno kontrolirati s prekuhavanjem, kar pa je tako ali tako označeno na vsakem mlekomatu. Zaradi tega VURS ni odredil prepovedi dajanja takšnega mleka na trg, niti ni zahteval obveščanje potrošnikov. Vendar VURS po zakonu o tem mora obvestiti Zavod za zdravstveno varstvo, kjer so o tem popolnoma po nepotrebnem obvestili medije. Mediji seveda živijo od vročih novic in zgodba se je odvila.

Na srečo vsi ljudje še niso izgubili kompasa, kar dokazuje podporno pismo, ki ga je dobil Jože Mulej:

Spoštovani g. Mulej!

»Zgroženo berem, kakšne neumnosti govorijo uradne osebe o vašem mleku, novinarji pa nekritično povzemajo! Kot svetovalka za dojenje, ki že deset let raziskuje mleko (ne samo materino, predvsem raziskujem razliko med surovim in nepasteriziranim in vplive na zdravje otrok), se vam oglašam s strokovnim poročilom, najboljšim doslej v mednarodnem merilu, s katerim se lahko branite (priponka). V nekaj dneh, ko vzpostavim stanje na svoji spletni strani, kot si ga želim, ga bom uradno objavila, sem ga pa v minulih dveh letih že posredovala nekaterim ljudem v interno uporabo. Pošiljam vam ga v priponki, lahko ga objavite na spletni strani, prevod je moj, a tega nisem navedla, ker se mi ne zdi potrebno. Morda lahko poročilo pošljete svojim uporabnikom, ki se bodo obrnili na vas, tako bodo še raje pili vaše mleko. Z uradnimi organi se pač ne da bosti, oni imajo svoj prav, tudi če nimajo prav. Ljudem je treba povedati, da so določene bakterije vedno na nas, zraven nas, okoli nas (to velja za salmonelo, q mrzlico, brucelozo...), vendar pa to še ne pomeni, da bo prišlo do okužbe. MLEKO VSEBUJE BAKTERIJE, TO JE NJEGOVA LASTNOST, brez tega ni kisanja, ni skute in sira!!! V surovem mleku so te bakterije v naravnem ravnovesju, mleko kvečjemu fermentira, ne razpade in ne gnije, ne povzroča okužb, kakršne sugerirajo razni neizobraženi inšpektorji in institucije. Samo v segretem, pasteriziranem in sterilnem mleku (in hkrati v umazanem mleku, ki se ga segreje, da se umazanijo prikriva) pride do izbruhov bakterij, od katerih človek lahko zelo resno zboli; kar 60-krat hitreje se lahko bakterije tedaj namnožijo, eksplodirajo, da razgradijo propadajoče (pasterizirano, poškodovano) mleko. Pri tem sproščajo strupe, zaradi katerih pride do okužb. Tega ljudje ne vejo, treba jim bo povedati, in to ne enkrat, saj se propaganda proti surovemu mleku vrši že več kot pol stoletja! Preden bodo ljudje razumeli, bo trajalo.

Obrnila se bom tudi na g. Mirana Šubica, ki je pisal članek v Dnevniku, vi pa lahko obvestite in informirate še druge medije, če se vam zdi potrebno.

Vztrajajte, ne dopustite, da vam ignoranca neizobraženih uradnikov pokvari posel in odvzame ljudem tisto, kar je najbolj zdravo! V Kaliforniji, oazi v ZDA, se gospod, ki je avtor poročila (AV) že desetletja bori za pravico do uživanja surovega mleka, to nikakor ni samoumevna pravica, veliki brat gre daleč in tudi nam jo lahko vzamejo. Tega se je zares bati.«

mag. Mojca Vozelj

Za konec pa bodo zagotovo ostala neodgovorjena naslednja vprašanja:
- Komu je v interesu strašenje potrošnikov?
- Kdo bo Jožetu Muleju kril gospodarsko škodo zaradi padca prodaje?
- Kako naj se kmet (brez močne PR-službe) v zavaruje v takšnih primerih?

Hrana d.d.

Tue, 28 Sep 2010 08:14:00 GMT

Kinodvor ima na sporedu film Hrana d.d. in odločil sem se za ogled. Čeprav je film posnet v ZDA, je tudi za naše razmere še kako aktualen. Običajno se stvari z nekajletnim zamikom (ki se vedno bolj skrajšuje) pojavijo tudi pri nas.

Film prikazuje sodobno prehranjevalno verigo, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen. Vse za ceno dobička. Če dobiček zahteva, da piščanci na farmah v celotnem življenju sploh ne vidijo sonca, potem se tako tudi zgodi. Včasih so piščance na farmah redili 12 tednov, danes le 7. Ker je v trgovinah največ povpraševanja po piščančjih prsih, je proizvodnja usmerjena v čim večjo rast tega dela telesa. Tako usmerjena proizvodnja (namenoma nisem uporabil izraza pridelava) ima neizogibne posledice – piščanci zaradi velike teže telesa sploh niso sposobni hoditi. Močno se poveča tudi občutljivost na bolezni. Žal se odpravlja posledico in ne problema, zato se množično uporabljajo antibiotiki. Ki jih kupci posredno pojemo in zagotavljam vam, da nimajo blagodejnega delovanja na naš organizem.

Nič drugače ni pri govedoreji, prašičereji… V filmu vidimo prizore, ki jih ne želimo videti. Življenje bodočih izdelkov je podrejeno zgolj čim hitrejši rasti, ravnanje v klavnicah brutalno. Te mine, da bi sploh še jedel meso. Da sploh ne omenjam sužnjelastniških razmer, ki vladajo v teh obratih.

Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!

Vegetarijanska alternativa ima svoje slabosti, ker je jasno prikazano, da boste v trgovini (tudi pri nas) le težko kupili hrano, ki ne bi vsebovala soje ali koruze, ki sta v večini primerov gensko spremenjeni.

V filmu vidimo obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar sploh nimajo izbire. Če kmet v ZDA ne želi pridelovati gensko spremenjene soje, hitro dobi poziv na sodišče. Tam ga čaka vojska odvetnikov multinacionalke M., ki je lastnik gensko spremenjenih semen. Kmetu za branjenje pred lažnivimi obtožbami hitro zmanjka denarja in prisiljen je v dogovor. Denar zmaga.

Ob gledanju filma se zavemo, kako dragocena je hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca. V filmu je bil zanimiv primer kupca, ki se je za ekološko pridelanega piščanca peljal 500 km daleč. Njegova izjava: »Splača se!«.

Izziv je mogoče rešiti zgolj s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, trgovca in kupca. In iz tega vidika je nujno širjenje ustreznih informacij, kamor sodi tudi film Hrana d.d. Dovolj je šokanten, da se resno zamislimo nad prehransko industrijo, pa tudi nad našimi nakupnimi odločitvami. Zato se sprašujem, zakaj se film predvaja zgolj v mali dvorani Kina Dvor, ki sprejme le peščico obiskovalcev? Zakaj se film ne prikazuje po srednjih in višjih šolah? Zakaj ga ne vidijo kmetje? In tudi trgovci bi si ga morali ogledati, ker imajo v svojih rokah enega od ključev do rešitve, kar je bilo v filmu tudi jasno prikazano.

Pridelovanje hrane na ekološki način

Fri, 10 Sep 2010 08:06:00 GMT

Ta članek je namenjen vsem, ki se ukvarjate s pridelovanjem hrane. V času 16-letnega ukvarjanja s tem področjem ter na podlagi enoletnega delovanja spletne tržnice Sveže.si sem pridobil nekaj izkušenj o tem, kaj naj bi pridelovali v prihodnosti. Te izkušnje želim deliti, zato sem se odločil za pričujoči zapis.

Pred odgovorom na vprašanje »Kaj naj pridelujem?« je bolj na mestu vprašanje »Kako naj pridelujem?«

Odgovor je jasen: konvencionalno pridelovanje hrane je še vedno v večini, vendar vedno bolj stopa v ospredje ekološka pridelava. Stopnje rasti so na različnih trgih različno visoke, vendar prav vse študije kažejo na pospešeno rast tega področja. In če imate konvencionalno pridelavo, začnite z integrirano. Če imate integrirano, začnite z ekološko.

To je seveda lažje napisati kot storiti. Gre za dolgoročne procese, ki vključujejo menjavo sort in celotne tehnologije pridelovanja. To je lahko že prvi izgovor, da tega tudi ne bi storili.

Vendar ne govorimo o enem koraku, temveč o procesu, ki seveda traja določen čas. Nekateri boste uspeli preiti v ekološki način pridelovanja že v treh letih, drugi v desetih, odvisno od panoge in zahtevnosti. Vendar je izjemno pomembno, da s tem procesom začnemo in ne iščemo izgovorov, zakaj tega ne bi storili. Za začetek lahko del pridelave preusmerimo v ekološki način in si začnemo nabirati izkušnje.

Zvone Černelič je eden od uspešnih ekoloških kmetov.

Ekološko pridelovanje hrane z ustreznimi certifikati ima stroga merila in prav je, da je tako. Vendar tudi v okviru konvencionalne pridelane mineralna gnojila lahko zamenjamo z ekološkimi in/ali zmanjšamo količino uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev. Spremljanje rezultatov bo hitro pokazalo, kaj vse je možno. Vsak ukrep v smeri ekološke pridelave bo zagotovo dobro sprejet tudi pri kupcih.

Edini segment na trgu, ki v Sloveniji vsaj solidno pokrit, je pridelovanje ekološke zelenjave. Kupec lahko zgolj sanja o tem, da bi kupil ekološko pridelano sadje, da o področju mleka in mesa sploh ne govorimo. Enako je na področju jajc, kruha, medu in še bi lahko naštevali. Na teh področjih nekaj pridelovalcev sicer je, vendar imajo običajno vse prodano. Medtem pa se kmetje, ki mleko ali meso pridelujejo na konvencionalen način srečujejo z velikimi presežki, posledično pa nizkimi cenami. Ekološki način pridelovanja ima še eno prednost: zaradi večje dodane vrednosti lahko konkuriramo uvoženi hrani. To omogoča dostojno preživetje tudi na majhnih slovenskih kmetijah, ki so sicer dolgoročno popolnoma nekonkurenčne.

En primer smo lahko v medijih videli pred nedavnim, ko se slovenski pridelovalci žita niso uspeli najbolje utemeljiti, zakaj je slovensko žito dražje od uvoženega. Upam, da bo takšnih primerov čim manj in da bomo lahko bolje izpostavili svojo glavno konkurenčno prednost: slovensko kmetijstvo ni industrija, zato je slovenska hrana boljša od uvožene.

Jagode in šparglji

Mon, 24 May 2010 12:32:00 GMT

Letošnja pomlad je hladna, zato vsi pridelki malo zamujajo. Kljub temu vam pri naših partnerjih že lahko ponudimo sveže pridelke – v tem času so najbolj aktualne jagode, od zelenjave pa šparglji. Po dolgi zimi bomo lahko na ta način telo zopet napolnili z vitamini.

JAGODE

So najbolj priljubljeno sadje otrok. Pri nakupu jagod velja paziti, da so jagode sveže, saj zelo hitro izgubljajo hranljivo vrednost. Sveže jagode spoznamo po tem, da so svetle barve s svetlečo površino in neuvelimi listki. Nekaj dni stare jagode pač niso več takšne kot sveže, zato jih tudi mi kupujmo rajši večkrat po malo. Za kakšen dan jih sicer lahko damo v hladilnik, a jih pred uživanjem pustimo, da zopet pridobijo sobno temperaturo.

Pri uživanju jagod bomo zaužili veliko vitamina C, ki pomaga pri celjenju poškodb in dviguje splošno odpornost organizma. Folna kislina v jagodah je priporočljiva za nosečnice, saj poskrbi za boljši razvoj otroka. Kalij v plodovih znižujejo previsok krvni pritisk, magnezij pa ščiti srce pred stresom. Pridelovalce jagod na Sveže.si lahko najdete na tej povezavi.

ŠPARGLJI

Imajo izrazit okus in po čistilnem učinku za telo jim skoraj ni para. Učinkovitost delovanja že po nekaj urah potrdi barva in vonj našega urina. Zeleni šparglji so bolj cenjeni kot beli šparglji, saj vsebujejo skoraj še enkrat toliko rudnin in vitaminov.

Vsebujejo vitamine B, C in E, beta karoten, pa tudi nekaj mikroelementov. Poleg čistilnega učinka na telo uravnavajo delovanje žlez ter uravnovešajo razmerje kislin in baz v telesu. Šparglji ali beluši lajšajo revmatične težave in ugodno vplivajo na prebavo.

Odsvetujemo nakup mehkih, upogljivih ali celo pegastih špargljev. Najbolje jih je porabiti takoj po nakupu, v hladilniku pa kakšen dan ali dva zdržijo zaviti v vlažno krpo. V spodnjem delu lahko postanejo oleseneli, zato jih tu olupimo. Priprava je enostavna, meni so najbolj všeč z jajci.

Pridelovalce špargljev si lahko ogledate tukaj.

Pa dober tek!

Si Ekologičen?

Tue, 04 May 2010 07:32:00 GMT

Na spletnem portalu Sveže.si radi podpiramo vsak projekt, ki ima enake vrednote in cilje. Zato je prav, da na kratko predstavimo spletni portal www.ekologicen.si, kjer lahko dobimo cel kup informacij, povezanih z našim okoljem. Na tem portalu boste našli tako recepte, kako kaj dobrega skuhati, kot tudi članke z naslovom: "Prehrana po zdravju prijaznih načelih".

Povzemamo poslanstvo portala: "Sama ideja Ekologičen je inovativna, saj beseda ekologičen v slovenskem jeziku še ne obstaja. Mi smo jo skovali iz dveh besed ekološki in logičen. Ekologičen je torej vsak, ki v skladu s svojo logiko oziroma zavestjo deluje ekološko. Ekologičen je tisti, ki v skladu z zdravim razumom upošteva ekološka načela, kar pomeni, da živi in razmišlja ekološko ter kot upravljavec okolja, proizvajalec ali potrošnik deluje tako, da s svojim delovanjem ne ruši naravnega ravnovesja in ne škoduje svojemu organizmu.

Cilj projekta je spodbujanje zavedanja posameznikov o tem, kaj je na področju ekologije za njihovo življenje in življenje njihovih svojcev koristno, dobro in uresničljivo. Posamezniku pomagamo najti poti, da bo lahko v skladu s svojimi zmožnostmi uresničeval ekološka načela, ki vključujejo zdravo prehrano, skrb za svoje zdravje, druženje, bivanje v naravi, ohranjanje okolja in podobno. V posameznikovem razmišljanju je potreben premik, ki vodi v nov življenjski stil, medtem ko večja dodatna časovna in finančna vlaganja niso potrebna, kvečjemu se zmanjšajo. Ekološka povezanost posameznikov in njihov odnos do sebe in domačega okolja je ključ do ohranitve osebnega zdravja in slovenske krajine."

Zadnji stavek si velja zapomniti, saj smo tudi na Sveže.si prepričani, da lahko le s povezovanjem dosežemo več. Vabljeni k ogledu www.ekologičen.si.

Zdravi prigrizki

Sun, 25 Apr 2010 09:04:00 GMT

3.000 otrok je sodelovalo v raziskavi o tem, na kakšen način se prehranjujejo. O rezultatih raziskave spregovori doc. dr. Nataša Fidler Mis, ki tudi obrazloži, kaj so zdravi prigrizki in kaj je hrana, ki nima prehranske vrednosti. Studio 12 je pripravilo prispevek o zdravih prigrizkih, avtomatih za hrano in mlekomatih, kar si lahko ogledate v 15-minutnem prispevku.

Regiomat tudi v Sloveniji!

Fri, 16 Apr 2010 10:32:00 GMT

Poznate Springwise? To je internetni portal, kjer so objavljene različne novosti, ideje in trendi. Zanimivo branje za vsakogar, saj pokrivajo področja od internetnih novosti do novih idej v kmetijstvu.

Oktobra so na Springwisu objavili novico o avtomatih za hrano iz Nemčije, ki jih je proizvajalec poimenoval Regiomat. Ker gredo dobre ideje hitro naprej, lahko govorimo o tem, da so tovrstne naprave že v Sloveniji. Regiomat se pri nas uporablja pod imenom tržnica Sveže.si.

Tovrstni avtomati kmetom pomagajo pri direktni prodaji, kupcem pa je dobra, zdrava hrana s slovenskih kmetij na voljo 24 ur na dan. Prilagodljiva notranjost avtomata omogoča prodajo mleka, jogurtov, jajc, sadja, sokov, sira … Zaradi prilagodljivosti je mogoče aparat uporabljati za različne namene in Jože Mulej s kmetije Mulej je začel s projektom Zdrava mal'ca, o katerem smo že pisali.

Za kmeta so cene avtomata enake kot v Nemčiji, odziv kupcev pa je dober, kar se že vidi na regiomatih, ki so postavljeni na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in v pediatrični kliniki Ljubljana, v kratkem pa bodo postavljeni tudi v Medvodah ter v podhodu železniške postaje v Ljubljani. Če vas o regiomatih oziroma avtomatih za prodajo zdrave hrane zanima več, pokličite Jožeta na telefon 040 224 888 in z veseljem vam bo pomagal.

Avtomat z zdravo prehrano

Sat, 10 Apr 2010 16:30:00 GMT

Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, je ob postavitvi avtomata z zdravo prehrano zapisala sporočilo za javnost:

V Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo letošnji mednarodni dan zdravja, 7. april, obeležili s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano. V njem lahko otroci, ki so po besedah doc. dr. Nataše Fidler Mis, vodje Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki UKCL, najbolj dovzetni za učenje o zdravi prehrani, namesto nezdravih prigrizkov najdejo jabolka, vodo in druge sveže prigrizke slovenskih kmetovalcev. Enako velja za starše otrok in seveda zaposlene v Pediatrični kliniki.

Obeležitev letošnjega mednarodnega dneva zdravja s postavitvijo avtomata z zdravo hrano v prostorih Pediatrične klinike je hkrati tudi povod za ponovni apel glede vsebine avtomatov s hrano Ministrstvu za zdravje, ki ga je nanj že leta 2008 naslovilo Združenje za pravice bolnih otrok, a je doslej, kot je na novinarski konferenci povedala tudi predsednica Združenja, Biserka Marolt Meden, naletelo sicer na načelno podporo – to pa je bilo s strani MZ doslej tudi vse. Novo pobudo bodo nanje te dni naslovili predstavniki Mreže nevladnih organizacij za zdrav način življenja.

Pediatrična klinika UKCL se je s postavitvijo avtomata z zdravo prehrano odzvala pobudi Mreže zdravja (mreži, ki združuje že več 56 društev in združenj s področja varovanja in ohranjanja zdravja). V čakalnici specialističnih ambulant je tako odslej postavljen nov avtomat s hrano, ki nudi slovenske in sveže izdelke (jabolka, sveži jogurti in sirotko). »S postavitvijo prvega tovrstnega avtomata želimo zdravo prehrano približati otrokom. Želimo, da bi nekoč podobna vsebina lahko nadomestila zdajšnjo nezdravo ponudbo po vsej Pediatrični kliniki,« je ob tej priložnosti na novinarski konferenci dejal prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi slovenska kmetovalca, Janez Trstenjak in Jože Mulej, ki sta »posodobila« avtomat in ga napolnila z vsebino, ki jo priporočajo nutricionisti.

Prof. dr. Rajko Kenda in Jože Mulej ob otvoritvi

Zdrava malca

Sat, 10 Apr 2010 16:31:00 GMT

Kmetija Trstenjak, ki ima v Ljubljani postavljene jabolkomate in kmetija Mulej, ki ima avtomate »Zdravo malca« postavljene na Bledu in Radovljici, sta združili moči.
Oblikovali sta popolnoma novo ponudbo, ki je v Ljubljani zaživela 7.4. in sicer v pediatrični kliniki. Naslednji avtomat Zdrava malca bo postavljen v železniškem podhodu. Na enem prodajnem mestu bo stal prodajni avtomat za milkshake (14 različnih okusov) in avtomat v katerem bodo različni jogurti, sirotkin napitek, jabolčni sok, jabolka, suho sadje in različne štručke. Posebnost novih prodajnih mest je v tem, da želita kmetiji ponuditi potrošnikom ZDRAVO MALICO brez posrednikov. V obeh aparatih bo mleko in mlečni proizvodi iz kmetije Mulej in jabolka, sok in suho sadje iz kmetije Trstenjak, Ljutomer. Vsi proizvodi bodo brez konzervansov in umetnih dodatkov.

Paradižnik naš vsakdanji

Sat, 10 Apr 2010 16:32:00 GMT

Paradižnik je za krompirjem v Evropi druga najbolj priljubljena povrtnina. Hočemo ga jesti vsak dan in tehnologija to omogoča. Sedaj, na koncu zime, v trgovinah in na stojnicah lahko kupimo španski paradižnik. Izvira iz pokrajine Almerija, ki ima največji delež sonca v Evropi in je včasih služila kot kulisa špageti westernom Sergia Leoneja. Sedaj bi bila lahko kulisa za film s sužnjelastniško tematiko. Tukaj je v sodobno prehransko verigo vpletenih 100.000 duš, ki na trideset tisoč hektarjih površin (plastičnih rastlinjakov) pridelujejo paradižnik, ki ga pozimi jemo po vsej Evropi.

Matematika je jasna: kupec v trgovini za kilogram paradižnika ne želi plačati več kot dva evra, zato mora biti strošek pridelave nižji od 50 centov na kilogram. To pomeni, da se proizvodnja (uporabil sem izraz proizvodnja in ne pridelava – med njima je veliko razlike) izplača le tako, da delavec za svoje delo dobi zelo slabo plačilo: evro do evro in pol na uro. Delavci večinoma prihajajo iz Maroka, pa tudi podsaharske Afrike in Romunije. Njihove življenjske razmere so katastrofalne, saj živijo kar med rastlinjaki.

In kakšen je španski paradižnik, pridelan sredi zime? Večinoma so to sorodniki sorte Daniela, za katero je značilen t.i. »long-life shell«. Po domače povedano je paradižnik izjemno trd, da prenese vse transporte (od pet do osem dni), pa tudi otipavanje v trgovini. O dobrem okusu se težko pogovarjamo, čeprav ga žlahtnitelji sort poskušajo izboljšati.

Španskemu paradižniku se v trgovinah izven sezone pridelovanja domačega paradižnika le težko izognemo. Alternativa ni dosti boljša, saj denimo na Nizozemskem in v Belgiji paradižnik gojijo izključno v visoko tehnoloških rastlinjakih. Hidroponika (način gojenja rastlin brez uporabe zemlje) je ključ pridelave v tem delu Evrope.

Zgodba španskega paradižnika je ena od tipičnih zgodb prehranske industrije, ki jih potrošniki ne želimo niti slišati, niti vedeti. Življenje je vendar lahko tako udobno – zakaj bi pozimi jedli le kislo zelje, ko je na policah toliko dobrot?

Želite piti boljšo vodo?

Tue, 09 Mar 2010 13:04:00 GMT

Brez vode lahko živimo le en teden, brez hrane en mesec. Voda je v našem življenju izjemno pomembna in zato sem poleg spletne tržnice Sveže.si začel še en projekt: Flaška. To je najboljša osebna steklenica za vodo: enostavna, funkcionalna in ekološka. Uporabljate jo lahko doma ali v službi, v avtu ali na sestanku, pri športu ali na dopustu.

Za vsakodnevno pitje vode verjetno uporabljate različne plastenke, ki niti iz vidika zdravja niti iz vidika ekologije niso najboljše. Druge primernejše izbire do sedaj ni bilo. Flaško lahko uporabljamo večkrat in vsak dan. Z uporabo Flaške boste prihranili denar, saj je voda iz pipe kar približno 1000-krat cenejša od vode v plastenkah, njena kakovost pa boljša. Flaška je posebna tudi za to, ker je njeno steklo informirano. Več o Flaški si lahko ogledate na internetni strani www.flaska.si.

Rdeče niti spletne tržnice Sveže.si so zdravje, ekologija in tudi lokalna hrana, poslanstvo Flaške je v malce preneseni obliki enako. Preizkusite jo, voda iz nje je boljša!

Je mleko zdrava prehrana?

Wed, 03 Mar 2010 09:05:00 GMT

Povzeto po: Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar: Po jutru se dan pozna

Zdrava prehrana je lahko relativen pojem, saj se lahko izkaže, da smo v dobri veri veliko let uživali nekaj, kar s pojmom zdrave prehrane nima nikakršne povezave. Eden od najhujših primerov je homogenizirano mleko.

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih.

Postopek homogenizacije je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je ena najhujših prevar današnjega časa in je v popolnem nasprotju z besedno zvezo zdrava prehrana.

Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.

To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.

Mleko je popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju.

Naravno surovo mleko zdravih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Takšno je tudi najbolj primerno za uživanje in lahko ga kupimo v mlekomatih, ki so danes postavljeni v vsakem večjem mestu.

Katero mleko je zares zdrava prehrana si lahko ogledate v članku o razlikah med vrstami mleka.

Sodobna prehranska veriga

Mon, 15 Feb 2010 11:14:00 GMT

Tekst: Martina Gajšek

Pri hrani od daleč je vedno vključenih veliko ljudi in sredstev samo za to, da megalomanski sistem brezhibno deluje. Ste morda kdaj pomislili do kakšnih šokantnih zgodb bi se dokopali, če bi sledili nekemu izdelku, ki ga reklamirajo na letaku kakšnega veletrgovca? In običajno se to zgodi zgolj zaradi nekaj centov razlike.

Ta megalomanski mehanizem smo poimenovali sodobna prehranska veriga, ki ima glavni namen, da nek proizvod ali hrana po čim nižji ceni pride na vaše krožnike. Ni odveč pripomniti, da tudi v verigi velike ribe pojedo majhne ribe. Vendar – ali v Sloveniji ne raste žito in se ne pase drobnica in govedo? Zakaj v kavarnah in čajnicah ponujajo večinoma le čajne mešanice, ki niso bile nabrane v okoliških hribih? Je moja okolica res brez življenja, izropana in ni sposobna več nahraniti okoliško prebivalstvo?

Ekološki kmetje pravimo da ne. Naše vasi so še bogate in lepe. Drevesa še obrodijo okusne sadeže in tudi ljudje so še, ki se ne vdajo. Res je, da nas je dosti manj kot pred desetletji ali stoletjem, ko je praktično vsak znal posaditi svoje drevo in si sam vzgojiti zelenjavo, a tehnokratski razvoj je naredil svojo pot. Tako je svoj pečat pustil tudi na preobrazbi naših prehranskih navad. Čas je, da naredimo korak naprej k naravi in korak naprej k lokalnemu prehranjevanju. Potrudimo se, da bo veriga čim krajša in podpirajmo slovenskega kmeta, pa čeprav je majhen.

Moja tržnica in Sveže.si povezani

Mon, 15 Feb 2010 11:21:00 GMT

Pri svojem delu se držim načela, da skupaj lahko dosežemo več. V Sloveniji je veliko inovativnih in poštenih ljudi, s katerimi je možno sodelovati in uresničevati skupne cilje. Med njimi je tudi Andrej Dorrer, ki skrbi za projekt Moja tržnica.

Če ste si želeli dostavo ekološko pridelanega sadja ali zelenjave na dom in ste doma iz Ljubljane, potem sedaj to lahko storite na povezavi Moja tržnica.

Konkurenčne prednosti so:
- ekološko, sezonsko, slovensko, sveže sadje in zelenjava;
- spletna tržnica (poleg sadja in zelenjave ponudba marmelade, čajev, sokov, mezg, vložene zelenjave, suhega sadja...);
- vnaprej pripravljeni zabojčki s sadjem in zelenjavo ali po svoji izbiri;
- stalno naročilo na zabojček (enkrat tedensko ali na 14 dni) ali enkratno naročilo;
- dostava na dom ali na delovno mesto v Ljubljani.

Za dostavo ali dodatne informacije lahko pokličete na 030 627-624.